Te dni se že začenjajo pojavljati prvi letošnji cvetovi velikonočnic (Pulsatilla grandis), redkih predstavnic stepske flore pri nas. Zaradi maloštevilnih rastišč je rastlina zavarovana in uvrščena na seznam ogroženih rastlinskih vrst.
Ime je dobila po krščanskem prazniku Veliki noči, saj cveti nekaj tednov pred praznikom, nekje od sredine februarja do sredine aprila, odvisno od vremenskih razmer. Rasti začne že pod snegom, ko pa sneg skopni, se kmalu odpre vijolični cvet. Obdan je z nežnimi svilnatimi dlačicami, od tod tudi drugo ime rastline veliki kosmatinec. Zvončasti cvet se ponoči zapre. Po cvetenju požene do 40 cm visoko kosmato steblo na koncu katerega se razvije seme.
Dve rastišči v Sloveniji
V Sloveniji sta širše znani dve rastišči, na Ponikvi pri Šentjurju in na Boču pri Poljčanah, obstaja pa še kakšna lokacija, a je zaradi zaščite redke rastline bolje da ostane skrivnost.
Rastišče na Ponikvi je veliko dobra dva hektarja in je največje znano pri nas. Zanj že vrsto let skrbi Turistično olepševalno društvo Ponikva. Okoli rastišča vsako leto postavijo ograjo, da obiskovalci cvetlic ne bi pohodili ali trgali in celo izkopavali, kar se je v preteklosti že dogajalo. Vsako leto naštejejo tudi do 1700 cvetov. Ob rastišču so postavili informativne table in kiosk z gradivom ter spominki. Na Boču se pojavlja na treh rastiščih a število cvetov kljub zaščiti upada. Prav tako jih varujejo z ograjo in prostovoljci, ki pazijo na rastišče dobre tri tedne v času cvetenja.
Naravna rastišča velikonočnice so v srednji in vzhodni Evropi, še posebno na Madžarskem in v Ukrajini. Uspeva na kamnitih in suhih traviščih in v svetlih gozdovih.
Če si lepo cvetlico zaželite imeti na vrtu, je tudi to mogoče, saj je po sprejemljivi ceni naprodaj v nekaterih vrtnarijah.
