Cipresa (Cupressus sempervirens) je vednozeleni iglavec značilen predvsem za sredozemska območja. Pri nas najpogosteje naletimo nanje na Primorskem in na pokopališčih. Drevesa namreč v marsikateri kulturi predstavljajo tudi simbol smrti, podzemlja in večnosti.
Znanih je več kot sto vrst, med katerimi mnoge sadimo v dekorativne namene. Temnozeleni listi so tanki in kratki, smolasti ter aromatični.
Majhni cvetovi se razvijejo od marca do maja in jih rade obletavajo čebele. Sprva zeleni storži so veliki do štiri centimetre in lahko na vejah ostanejo več let. Cipresam prija vroče in suho podnebje, glede rastišča pa niso zahtevne.
Kompakten les cipres je cenjen za gradnjo ladij, izdelavo sodov in glasbenih instrumentov. Iz njega izdelujejo tudi krste in okrasne predmete.
Zdravilno olje in čaj iz cipres
Iz olistanih vej pridobivajo eterično olje, ki deluje antiseptično in pomirjajoče. Olje v kozmetični industriji dodajajo preparatom za čiščenje obraza, kremam proti celulitu in deodorantom.
Olje lahko uporabljamo za pripravo sproščujoče kopeli in za inhaliranje, saj blaži kašelj in lažja prehladna obolenja. Tinktura se uporablja pri težavah z neredno menstruacijo. Iz zdrobljenih zelenih storžev in listov lahko pripravimo zdravilen čaj, ki izboljšuje prebavo ter pomaga pri težavah z razširjenimi venami.
V tradicionalni kitajski medicini žvečenje zelenih storžev svetujejo za zaščito zob, pomaga pa tudi proti slabemu zadahu.
