Karželj (Amanita cesarea) že dolgo veja za eno najbolj okusnih gob, saj so ga cenili že stari Rimljani. Uvrščamo ga med užitne mušnice.
Pri nas uspevajo predvsem v svetlih gozdovih na Primorskem in ponekod na Dolenjskem. Najraje pod kostanji in bukvami. Rastejo posamezno ali v skupinah, od julija do novembra.
V Sloveniji žal karželj sodi med ogrožene glive in je zavarovana vrsta. Zaradi velikega povpraševanja po okusni delikatesi je ogrožena tudi v nekaterih drugih evropskih državah.
Je namreč vsestransko uporabna goba prijetnega okusa in vonja, užitna tudi surova. Okrogli klobuki pri mladih gobah so primerni za nadevanje z različnimi polnili. V Italiji narezane presne mlade gobe pred zaužitjem pokapajo z oljčnim oljem in limoninim sokom ter solijo in popoprajo.
Karželj užiten le mlad
Mlade gobe imajo z belo lupino obdan kroglast oranžno rdeč klobuk, ki se pri starejših splošči in doseže premer do 20 centimetrov. Na spodnji strani klobuka se razvijejo rumenkasti lističi, pod njimi na betu pa viseče zastiralce. Ob dnišču ostaja počena bela lupina, ki pri mladih gobah obdaja razvijajoči klobuk.
Stare gobe z razpokanim klobukom in mehkim mesom, ki ima vonj po gnilih jajcih, niso več užitne.
Preberite tudi: Manj znane užitne gobe za sladokusce
