Kaki pri nas najbolje uspeva na Primorskem, rodi pa tudi v notranjosti Slovenije.
Dozoreli plodovi kakija so okrogli, podolgovati ter rumeno oražne barve. Barva mesa je podobna barvi kožice. V sredini plodov so podolgovata semena, ki niso primerna za uživanje.
Pravi okus kaki razvije šele po obiranju
Plodove je potrebno obirati čim kasneje, da dozorijo in izgubijo trpek okus. Trpkost povzročajo tanini, katerih koncentracija postopno upada z dozorevanjem. Obenem v plodovih naraščata koncentraciji etanola in acetaldehida, ki vplivata na proces dozorevanja. Pri zorenju na sobni temperaturi se hkrati z zniževanjem koncentracije tanina zmanjšuje trdota mesa. Taki plodovi so hitro mehki in zato pride do poškodb povrhnjice. Temu se lahko izognemo s pospešenim zorenjem v kontroliranih skladiščnih prostorih s temperaturo do 25 stopinj Celzija. P
lodov ne smemo obrati prezgodaj, sicer imajo tudi po medenju slabši okus. Plodove obiramo ročno ali s pomočjo škarij. Pri ročnem obiranju plodove zavrtimo in privzdignemo, da se pecelj loči od veje. Kakije zlagamo v nizke platoje in le v eno vrsto, da se ne zmehčajo pod lastno težo.
Dobrodošel v kuhinji
Kaki vsebuje sladkorje, minerale (kalij, fosfor, magnezij, kalcij, železo) in vitamine C, B1, B2 ter A. Sadeži so lahko prebavljivi in hranljivi. Pri večini sort na našem trgu so trdi plodovi trpki in postanejo užitni šele, ko se zmehčajo. Obstajajo tudi sorte, katerih plodovi so užitni trdi. Sladki sadež se odlično poda kot dodatek kosmičem in musliju. Iz kakija lahko pripravimo različne kolače, sveže sadne solate in napitke, okusni so tudi posušeni, ponekod pa iz kakija pripravljajo žganje.
Sadeži kakija imajo tudi zdravilno vrednost, saj so priporočljivi za zdravljenje hemoroidov in zaprtja.