Trend bosonoge hoje, ki so ga poznali že naši stari in prastari starši, je vsako leto bolj razširjen tudi v Sloveniji. Zakaj smo vmes to navado opustili? Ortoped dr. Andrej Lahajner poleg drugačnih modnih smernic za to krivi predvsem drugačno zunanje okolje. V mestih je namreč vedno več betonskih in asfaltiranih površin, kjer je bila prej travnata, kamnita in mivkasta podlaga. »Hoja po betonski, ravni podlagi pa stopalom prej škoduje kot koristi,« opomni.
Ko dlje časa hodimo bosi, se spremeni biomehanika stopala. »A mišice in vezi stopala se krepijo le na neravni podlagi, torej na travi, na makadamu, mivki …,« opozarja dr. Andrej Lahajner, specialist ortopedske kirurgije iz ortopedskega centra Artros. Težave nastanejo, če naša stopala hoje brez čevljev niso vajena. To lahko privede do težav s čezmerno pronacijo, kar pomeni, da je stopalo zvrnjeno navznoter in teža na notranjem delu stopala. »Bolečina se izraža v predelu stopalnega loka, pete ali goleni, v skrajnih primerih tudi v kolenih in križu,« posledice čezmerne pronacije opiše Lahajner. Svetuje, da se pri hoji brez čevljev zavarujemo pred možnimi dodatnimi poškodbami stopal, kot so ureznine, raztrganine in zvini zaradi nevarnosti terena kot tudi pred morebitnimi infekcijami stopal zaradi bakterij in gliv, ki se jim recimo na javnih kopališčih težko izognemo.
»Idealno bi sicer bilo, da bi bili ves čas bosi, a je to danes zelo težko izvedljivo,« pravi Dejan Šranc, direktor podjetja Naraven korak. Prepričan je, da je zato primerna obutev eden najpomembnejših dejavnikov za zdrava stopala. Šranc razloži, da mišic na stopalu ne smemo podpirati, saj jih tako uspavamo in uničujemo naravni stopalni lok. »Ta lok namreč ni kostna, temveč mišična struktura,« doda. To lahko krepimo tako, da čim več hodimo bosi po neravnih podlagah, pa tudi s tako imenovano bosonogo obutvijo, ki oponaša boso nogo.
»Sezujte se in videli boste, kako je fino!«
Irena Skotnik je že od malih nog najraje bosa. »A pogosteje in namensko zaradi zdravja hodim bosa šele kaki dve leti,« doda. Opaža, da je zaradi bolj intenzivnega stika z zemljo odločnejša pri svojem delu, saj pravi, da zdaj stoji za tistim, kar misli, da je prav in se manj ozira na mnenja drugih ljudi. »Ko stopam bosa po zemlji, so koraki bolj zavestni, pojavi se hvaležnost do matere zemlje, spomnim se, da je treba bolj globoko dihati, se umirim in se lažje povežem tudi sama s sabo,« pozitivne učinke bosonoge hoje opiše Skotnikova.
Je kdaj deležna čudnih pogledov? »Da, ampak ljudem rečem, naj se sezujejo in bodo videli, kako je fino. Najbolj se mi smilijo otroci, ki me gledajo boso in bi se tudi sami najraje sezuli, pa jim starši ne pustijo,« pojasni in doda, da z bosonogo hojo sicer ne pretirava. »Seveda v hudem mrazu, ko so ravnokar na sveže posolili in s kamenčki posuli cesto, ne grem bosa na sprehod. A če je zima mila, kot je bila prejšnja, se vseeno občasno odpravim. Noge se sčasoma utrdijo, večkrat pa si pripravim tudi kopel za noge s kisom ali s soljo za razstrupljanje in lažje izpiranje umazanije,« svojo bosonogo rutino opiše sogovornica. Na kaj moramo še paziti, ko hodimo bosi? »Predvsem na cvetoče travnike, kjer so čebele in ose,« odgovori Skotnikova. Pred dvema letoma je z bosimi somišljeniki ustanovila tudi glasbeno skupino z imenom Bos.si, s katero promovirajo pozitivne učinke bosonoge hoje.
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Zdravje in preventiva 2019.