Žižola je eden izmed najdražjih sadežev ki uspevajo tudi pri nas, predvsem na Primorskem. A tudi tu se redko pojavljajo na tržnicah… Nekatere sorte spominjajo na datlje, vsebujejo pa bistveno več C vitamina kot limone!
Žižola je pri nas znana tudi pod imenom navadni čičimak (Ziziphus zizyphus). Trnato drevo iz družine krhlikovk lahko zraste do deset metrov visoko. Domnevno izhaja iz severne Afrike in Bližnjega Vzhoda, od koder so jo prinesli na Kitajsko. Tam jo gojijo že več tisočletij in je znana tudi pod imenom kitajski datelj.
Foto: Igor Fabjan
Žižola je zelo trpežna rastlina saj v času mirovanja prenese nizke temperature. Drevesa lahko uspevajo tudi drugod po Sloveniji, vendar so za razvoj plodov problem prezgodnja jesenska slana in prekratka vegetacijska doba. Cveti od maja do avgusta. Cvetovi so majhni, obarvani belo rumeno. Plodovi začnejo konec avgusta spreminjati barvo v rjavo rdečkasto. Sprva so lisasto obarvani potem. Pri nas dozorijo oktobra, ko se do konca zmehčajo, a užitni so že prej. Koža se naguba, meso se omedi in postane prijetno sladko kislega okusa. Meso zrelih sadežev je bledo rumeno, mehko in ima spužvasto strukturo.
Foto: Igor Fabjan
Žižola je tudi pomemben vir vitaminov B kompleksa, bioflavonidov, aminokislin in mineralov (železo, kalcij, fosfor, kalij, magnezij). Sadeže je mogoče predelati v marmelado, sirup, kis iz njih tudi kuhajo žganje. Posušene so uporabne za pripravo omak in sladic, ponekod pa jih dodajajo testu za peko kruha.
Foto: Igor Fabjan
V kitajski medicini velja za sadež, ki umirja čustva in ima pomirjajoč učinek na živčni sistem. Deluje protivnetno in odvajalno, ter pomaga pri izkašljevanju in pri zniževanju krvnega pritiska. Uporabni so tudi listi, skorja in korenine, predvsem za pripravo čajev in izdelavo zdravilnih pripravkov. Iz posušenih sadežev lahko skuhate čaj, ki pomaga pri zdravljenju dihalnih poti v primeru prehlada. Žižole je potrebno kuhati približno 15 minut. Čaj blagodejno vpliva tudi za krepitev imunskega sistema in pomaga pri težavah z želodcem.