Za nakup avokada velja, da je bolje kupiti tršega, kot preveč zrelega. Sadež je najboljši, ko se lupina pod pritiskom prsta rahlo vda.
Olupiti ga je težko, zato je najbolje, da ga prerežemo po dolžini. V sredini se nahaja debela okrogla peška, katere ni odstraniti. Kremasto meso samo še postrgamo z žlico. Če je meso še bolj trdo, ga lahko pretlačimo z vilico ali uporabimo mešalnik. Prerezan sadež moramo hitro porabiti, saj začne meso na zraku temneti. To lahko preprečimo z dodajanjem limoninega soka, ki hkrati izboljša okus.
Zdrave maščobe so prispevale k veliki popularnosti avokada
Avokado vsebuje največ zdravih nenasičenih maščob med sadeži in je lahko prebavljiv. Poleg tega je pomemben vir železa, kalcija, bakra in vitaminov B, C ter E. Sadež lahko uživamo z dodatkom soli in pekočih začimb ali celo s sladkorjem. Kot dodatek se poda tako k solatam kot k omakam, k mesnim jedem pa tudi h krompirju in drugi zelenjavi. Jedem ga je najbolje dodajati šele ob koncu kuhanja, saj tako ohranimo največ vitaminov in mineralov.
Zaradi maščob in vsebnosti vitamina E je sadež uporaben za lepotne maske, avokadovo olje in kreme pa so primerne za nego suhe kože.
Avokado – vpliv na okolje
Avokado so gojili Azteki že pred več tisoč leti. Tudi ime sadeža izhaja iz azteške besede ahuacati, ki so jo španski zavojevalci spremenili v avocado. Domovina avokadovca so tropski gozdovi, ki se razprostirajo v južnem delu Mehike v Venezueli in v Kolumbiji. Drevesa v divjini dosežejo tudi do 35 metrov višine, gojena pa največ deset.
Ker je zadnja leta vse več povpraševanja po avokadu, njegova cena pa posledično raste, tudi pridelovalci širijo nasade. Največ avokada pridelajo v Srednji in Južni Ameriki, predvsem v Mehiki. Tam tudi na račun izsekavanja tropskih gozdov nastajajo nove plantaže na katerih gojijo le avokado. Monokulturna pridelava še dodatno slabo vpliva na prizadeto okolje, saj poslabšuje rodovitnost tal. Avokadovec za uspešno rast in dobro rodnost potrebuje tudi veliko vode – ocenjujejo da je za vsak plod potrebnih več kot 300 litrov vode! Poleg tega imajo drevesa zaradi vpliva namakalnih sistemov plitvo razporejene korenine, kar dodatno pospešuje erozijo in siromaši nekdanje gozdno okolje.
Avokado obirajo še trd preden dozori in potem plodove hranijo v temperaturno nadzorovanih skladiščih, kar je energetsko potratno. Prav tako je drag prekooceanski transport do Evrope, zato je avokado pridelan v Španiji zaznamovan z manjšim ogljjičnim odtisom.
V Španiji nekajkrat cenejši
Španija je med drugim tudi ena izmed pomembnih pridelovalk avokada, ki uspeva predvsem na območju obale Costa tropical, med mestoma Malaga in Motril. Za njegovo gojenje poleg obilice sončnih dni potrebujejo tudi veliko vode, zato odslužena avokadova drevesa ponekod zamenjujejo z mangom, ki dosega podobno visoko ceno. Najzgodnejše sorte obirajo že od novembra, poznejše pa vse do marca.
V Španiji je avokado naprodaj od poldrugega evra naprej za kilogram, pri nas pa je potrebno zanj odšteti tudi nekajkrat toliko.