Nekdaj so jim pravili mali dragulji iz družine citrusov, čeprav kumkvat uvrščamo v drug botanični rod – fortunella.
Plodovi dosegajo velikost do pet centimetrov, tanka lupina pa spominja na pomarančno. Za razliko od citrusov je užitna tudi lupina. Pravzaprav, je prav lupina najboljši del sadeža, saj je najbolj sladka!
V notranjosti se skrivajo drobni krhlji s peškami, ki pa so mnogo bolj kisli kot lupina. V celoti pa vseeno tvorijo neobičajno osvežilen in okusen prigrizek z visoko vsebnostjo vitamina C.
Okusna dekoracija
Cena sadežev je kar visoka, zato jih mnogi uporabljajo bolj v dekorativne namene pri različnih pogrinjkih ali krašenju daril. Mogoče jih je tudi konzervirati. Odlično se obnesejo predelani v marmelado. Cele sadeže vlagajo v sladki sirup, ponekod celo v kis. Iz njih izdelujejo tudi likerje.
Sami lahko iz njih pripravimo sladko kislo omako: sadeže razrežemo in odstranimo peške. Kuhamo jih toliko časa, da se masa zgosti. Če želimo sladko omako dodamo med, cimet, pomarančni sok in maslo, za kislo omako pa namesto medu uporabimo kislo smetano. Omaka se poda k različnim mesnim jedem.
Kumkvat namesto novoletne jelke
Kumkvat zraste do štiri metre visoko in uspeva tudi v toplih predelih Sredozemlja. Na mraz je manj občutljiv kot citrusi, za razliko od citrusov pa rodi le enkrat letno. Na Kitajskem in še v nekaterih azijskih deželah kumkvat gojijo tudi kot okrasno lončnico, v novoletnem času pa je podobno priljubljen kot pri nas novoletna jelka.
Spremljajte našo novo serijo o agrumih vsako soboto in spoznajte še ostale!
