Zimski obisk gora namreč zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče, specifične snežne razmere, pogosto tudi močan veter, zato odhod v gore pozimi zahteva natančno načrtovanje, pridobivanje informacij s terena, upoštevanje osebnih izkušenj, ustrezno opremo in znanje njene uporabe.
Sneg je dodobra prekril slovenski gorski svet, a lepote zasneženih gora obiskovalcem prinašajo tudi številne pasti.
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je nevarnost proženja snežnih plazov trenutno tretje stopnje po evropski petstopenjski lestvici – torej znatna. Problem predstavlja napihan sneg, vzorec nevarnosti pa ohladitev po toplem vremenu oz. otoplitev po mrazu.
“Težave, ki se pojavljajo, so predvsem, da sneg ni preobražen in marsikje še ni dobro sprijet s podlago, sploh, kjer je ta travnata. Kot posledica vetra nastajajo klože, zbite, trde plošče snega, ki popustijo že ob manjši obremenitvi. Snega nad 2000 metri je okrog meter, z nižanjem višine pa ga hitro zmanjkuje. Tam se srečamo s poledenelimi zaplatami. Nižje je veliko zapadlega listja, ki se je z veliko količino padavin spremenil v kašo in je nevaren za zdrs. V naslednjih dneh se bodo snežne in plazovne razmere burno spreminjale in svetujemo redno spremljanje in upoštevanje priporočil. Če je tretja stopnja nevarnosti, odsvetujemo obisk takšnih območij, pri drugi stopnji pa enako velja velika previdnost,” je trenutne snežne razmere orisal strokovni sodelavec PZS, alpinistični inštruktor in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.
Polna zimska oprema
Za obisk gora pozimi potrebujemo popolno zimsko opremo – cepin, dereze in čelado, ob obisku visokogorja tudi plazovni trojček. Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme, snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo, in odprtost planinskih koč.
Poleg tehnične opreme za hojo v gore pozimi potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo niti na rezervna oblačila in na dejstvo, da je pozimi dan krajši in da je večina planinskih koč zaprta, zaradi česar potrebujemo več tople tekočine in hrane v nahrbtniku. Ne pozabimo na zemljevid, čelno svetilko in telefon s polnimi baterijami, prvo pomoč ter alufolijo ali veliko črno vrečo za zaščito pred podhladitvijo.
Znanje in izkušnje so zelo pomembni
“Tudi pozimi je v gorah vse več začetnikov, ki jim priporočamo, naj se udeležijo ustreznih tečajev kompetentnih oseb in gredo v hribe zgolj s primerno usposobljenimi vodniki. V turno smučanje nas vpelje tudi nov in sodoben priročnik Toneta Golnarja Turno smučanje ali druga ustrezna strokovna literatura. Ključna pa je odgovornost vsakega posameznika. Ta vključuje posedovanje ustrezne opreme, znanje njene uporabe in usposobljenost za izbrane ture. Pomembno je postopno pridobivanje izkušenj, začetki vselej s kvalificiranimi inštruktorji ali vodniki, nenehno nadgrajevanje znanja, na koncu pa je treba sprejemati prave odločitve, ki zagotavljajo največjo možno mero varnosti,” je poudaril generalni sekretar PZS Damjan Omerzu in dodal: “Ne pozabimo, nič ni narobe, če se v neki točki odločimo, da ne gre več varno naprej, se obrnemo in vrnemo v dolino. S tem celo izkazujemo večjo stopnjo zrelosti, izkušenosti in osebne odgovornosti.”
Nepredvidljive razmere
Gore pozimi zahtevajo kompleksnega obiskovalca, ki obvlada tehnične pripomočke, ima znanje o nevarnostih v gorah, vremenoslovju, orientaciji, gibanju, predvsem pa veliko mero spoštovanja do gora in zavedanja, da ga bo gora počakala. “Razmere v gorah pozimi so lahko še bolj nepredvidljive kot poleti. Skladno s tem moramo svoj korak prilagoditi snežnim razmeram, ravno tako pa odločitev, kdaj je čas, da si nadenemo dereze in palice v rokah zamenja cepin. To moramo narediti na varnem mestu, preden cepin in dereze zares potrebujemo. Upoštevati moramo, da gibanje v snegu terja več energije. Pri vzponu in spustu pa nas lahko na isti turi pričaka veliko različnih podlag, od globokega snega do vmesnih kamnitih spihanih predelov in ledene podlage,” je Omerzu pojasnil o gibanju v zimskih razmerah, ki sta ga na Pokljuki praktično prikazala s predstavnico Mladinske komisije PZS Klaro Kavčič.
Plaz – le 15 min časa
“Pomembno je, da znamo oceniti razmere na terenu, brati plazovne napovedi, imeti ustrezno opremo in jo znati uporabljati, da ne pride do plazu – če pride, pa imamo le 15 minut, da ponesrečenega prijatelja najdemo in izkopljemo. Teorija je jasna, v realnosti pa statistika zelo slaba. Vsakdo, ki se pozimi znajde v gorah, bi moral obvladati dvosmerni test plazovnih žoln, iskanje zasutega s plazovno žolno in odkopavanje zasutega,” je izpostavil strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi. Obvezen del tehnične opreme vsakega gornika je tudi plazovni trojček. Plazovna žolna je namenjena grobemu in plazovna sonda finemu določanju lege ponesrečenca, plazovna lopata pa hitremu in učinkovitemu izkopavanju, saj je možnost preživetja v snežnem plazu največja v prvih 15 minutah po zasutju. Plazovni trojček moramo vedno uporabljati v kompletu, saj le celoten omogoča učinkovito iskanje zasutega v plazu, za kar pa seveda znova potrebujemo znanje in izkušnje. “Predvsem turnim smučarjem svetujemo še uporabo plazovnega nahrbtnika, ki nas v primeru plazu zadrži na plazovini in nam zaščiti glavo, a to nikakor ne sme biti razlog za dodatno tveganje.”
Napotki za varnejši obisk gora pozimi
- Pozimi v gore nikoli ne zahajajte sami! O svojih poteh in načrtih obvestite domače.
- Gorniško družbo za izbrane ture izbirajte previdno in premislite, če so udeleženci ture kos izbranim ciljem! Izogibajte se samooklicanim vodnikom in preverjajte njihove kompetence.
- V gore se podajajte primerno opremljeni, opremo se naučite uporabljati.
- Tura se začne doma z ustrezno celostno pripravo, izbiro cilja in udeležencev, pripravo vse potrebne opreme, spremljanjem vremena in snežno-plazovnih razmer ter celostnim premislekom o vsem potrebnem.
- Že doma preverite delovanje plazovne žolne in po potrebi zamenjajte baterije, na izhodišču preverite delovanje ter jo dosledno uporabljajte.
- Pred začetkom sezone vadite hojo z derezami, pravilno uporabo cepina in zaustavljanje s cepinom na pobočju z varnim iztekom.
- Izbirajte poti, primerne svojim psihofizičnim sposobnostim, na turi pa se prilagodite najšibkejšemu udeležencu.
- Pri načrtovanju ture upoštevajte kratek dan, na izlet, turo ali pohod se odpravite dovolj zgodaj.
- Preverite odprtost planinskih koč (večina visokogorskih in sredogorskih koč je pozimi zaprtih).
- Upoštevajte podatke o snežnih razmerah – o višini in stanju snežne odeje ter o stopnji nevarnosti proženja snežnih plazov. Po obilnem sneženju ali otoplitvi še vsaj tri dni ne zahajajte v gore zaradi povečane nevarnosti proženja snežnih plazov.
- Nenehno ocenjujte dogajanje na turi, psihofizično počutje posameznikov, stanje snega, plazovno varnost ter drugo in se ustrezno odzovite na morebitne zaplete oz. težave. Ne pozabite, da so nesreče v gorah navadno posledica sosledja manjših napak, ki se kopičijo.
- V gore se podajajte odgovorno, pomembno je postopno nabiranje izkušenj, na turi pa sprejemanje pravih odločitev, ki zagotavljajo največjo možno stopnjo varnosti.
- Udeležite se ustreznih tečajev za dvig znanja in izkušenj, če pa turi sami nismo dorasli, si priskrbimo ustrezno kvalificiranega vodnika.
- Upoštevajte, da ste v naravi le obiskovalci in da je to svet živali, ki so v tem obdobju še posebej občutljive zaradi pomanjkanja hrane in toliko bolj izpostavljene poškodbam in smrti.
- Vse odpadke odnesite v dolino in jih odložite v za to ustrezne zabojnike. Med odpadki, ki ne sodijo v naravo, so tudi olupki agrumov in banan.
- Alkohol ne sodi v gore. Niti za pogum.
Vir: PZS
