Zdravstveni turizem pri nas že postaja privlačna tržna niša – predvsem se jo že tradicionalno poslužujejo termalna zdravilišča, vznikajo pa tudi turistične agencije, ki organizirajo »počitnice z zdravstvenimi storitvami« – od rehabilitacije po poškodbah lokomotornega sistema do dentalnih implatatov.
Prav zobozdravstvene storitve – oz. njihova cena – pa so največkrat tudi vzrok za to, da se Slovenci prelevimo v »zdravstvene turiste«. Slovenski zobozdravniki so tudi zaradi mačehovskega odnosa države zato na slabšem položaju, zaradi tega pa se tudi že »upirajo« in ne želijo popravljati napak v nekaj dopustniških dneh opravljenih storitev svojih kolegov iz drugih držav.
Zdravstveni turizem je, kot kaže, priložnost za slovenske terme in problem za slovenske zobozdravnike.
Pomemben del ponudbe slovenskega turizma
Še pred leti je zdravstveni turizem veljal za neperspektivno panogo, sedaj pa se po poročilu Visa in Oxford Economics predvideva vedno večjo rast – do leta 2025 naj bi trg medicinsko potovalnih storitev dosegel milijon milijard dolarjev prometa.
»Zdravstveni turizem že predstavlja pomemben del ponudbe slovenskega turizma, tako po številu nočitev kot tudi po hitrosti uvajanja novosti v zdravstveno turistični ponudbi. Možnost zaslužka z zdravstvenim turizmom so prepoznale številne potovalne agencije, ki so se specializirale za organiziranje in posredovanje ponudbe zdravstvenih storitev, na primer storitve slovenskih zdravilišč, zasebnih zdravstvenih in zobozdravstvenih klinik in rehabilitacijskih centrov ter laboratorijev za genetske analize,« pravita mag. Tadeja Krašna in dr. Emira Premrov, predavateljici Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled, ki izvaja tudi visokošolski študijski program Zdravstveni turizem.
Strategija razvoja in trženja slovenskih naravnih zdravilišč
Prav zaradi tega je bila sprejeta tudi Strategija razvoja in trženja slovenskih naravnih zdravilišč 2015 – 2020, ki sta jo pripravila JA SPIRIT Slovenija in Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč – za doseganje vizije, da slovenska naravna zdravilišča okrepijo položaj vodilnega turističnega produkta v Sloveniji in postanejo konkurenčna, ugledna in prepoznavna zdraviliška destinacija v Evropi, uvrščena med top 3 srednjeevropske zdraviliške destinacije. Kot navaja Strategija, so naše konkurenčne prednosti lokalni naravni zdravilni faktorji, raznolikost in zelena narava, zdraviliška tradicija, pa tudi razmerje med kakovostjo in ceno. Ciljni trgi Strategije so Ruska federacija, Azerbajdžan in Kazahstan, Zalivske države, Skandinavija, Italija, Nemčija ter segment zavarovalnic.
Večja skrb za zdravje je danes dober temelj za ponudbo, ki povezuje turizem in zdravstvo
»V sodobnem času ljudje posvečamo veliko pozornost zdravju in zdravemu načinu življenja. Skrb za zdravje, izstopanje iz rutine vsakodnevnega življenja in kakovostna zdravstvena oskrba so pogosto tudi motivi za potovanja. Tega se čedalje bolj zavedajo mladi ljudje. Prav zaradi tega smo razvili visokošolski študijski program Zdravstveni turizem – letos bomo vpisali že tretjo generacijo študentov,« povesta sogovornici iz VŠ Bled. Diplomanti po njunih besedah znajo povezati zdravstvo in turizem v »all inclusive« ponudbo za turista, ki pripotuje v turistično destinacijo z namenom koriščenja zdravstvenih storitev.
Slovenci zdravstveni turisti predvsem zaradi cen, pa tudi zaradi krajšega čakanja
Razlogi, da ljudje iščejo zdravstvene storitve v tujini, so po besedah predavateljic predvsem cenovno ugodnejše zdravljenje, kakovost storitev, krajše čakalne dobe, želja po združitvi potovanja z zdravljenjem za relativno ugodno ceno, drugačno doživetje dopusta in tudi dostop do tistih storitev, ki se v matični državi ne izvajajo.
»Glavni razlog je cena,« uvodoma pravi zobozdravnica Ivana Prkić, dr. dent. med., ki dela v zasebni ambulanti. »Je pa še nekaj – država je omogočila možnost, da gre pacient v tujino z napotnico, kjer v zasebni ambulanti prideš na vrsto tako rekoč takoj. Sicer moraš plačati, a zavarovalnica pozneje to povrne – do maksimalno toliko, kot bi ta storitev stala pri nas,« pojasni.
Pri nas v zasebno ambulanto na tak način – torej z napotnico – ne moremo priti in uveljavljati pravic iz zdravstvenega zavarovanja. »Če bi se omogočilo, da lahko vsak izbere zobozdravnika tudi izven javne mreže, bi se gotovo zmanjšale tudi čakalne vrste,« še doda zobozdravnica. Ob tem izpostavlja, da ima država do slovenskih zasebnih zobozdravnikov zelo mačehovski odnos: »Jaz kot samoplačniški zdravnik svojemu pacientu ne morem predpisati recepta, ker nisem v mreži koncesionarjev. Ne morem ga napotiti na višjo stopnjo. Kdor se torej odloči za samoplačniško storitev in s tem razbremeni državo na prvi stopnji, je še »kaznovan«, da mora plačati še drugo stopnjo, do zdravila pa sploh ne more priti.«
Najnižja cena ni vedno zares najnižja
»Npr., nekdo gre v Bosno, kjer v parih dneh naredijo sanacijo celotnega zobovja – torej je vse narejeno zelo na hitro. Tako obsežni posegi v ustih so zelo obremenilni za telo, vsa (oralna) tkiva potrebujejo dalj časa da se pravilno zacelijo. Potem pride do vnetja in problemov. In potem kliče nas, ki smo tukaj. Pa smo se malo uprli – ne hodit v tujino, potem moramo pa mi tukaj popravljati napake,« Ivana Prkić ponazori problematiko dentalnega turizma.
Prepričana je, da bi morali vse kontrolne preglede in nadaljne storitve opravljati tam, kjer so opravili prvoten poseg. »Večina storitev zahteva več obiskov pri zobozdravnikih. Ne dobiš vsega isti dan, delamo v več fazah – brušenje, odtis, proba … Posegi rabijo čas. V tujini pa gre to hitreje, kar pa je na škodo pacienta, le da on tega ne ve, marsikdo se sploh ne pozanima, kako naj bi zadeva potekala,« razlaga sogovornica.
Po njenih izkušnjah pri opravljanju zobozdravstvenih storitev v tujini le redko naletimo na res dobrega zobozdravnika. »Tudi pri nas je tako. Tisti, h katerim pri nas hodijo Avstrijci in Italijani – tudi zaradi cene – niso taki, ki bi jim jaz zaupala. V večini jim ni tako pomembna kakovost kot kvantiteta, tako je verjetno tudi v tujini. Redko naletiš na nekoga, ki se povseti pacientu,« še poudarja.
Tudi njo so že spraševali, katerega ortodonta priporoča na Hrvaškem. »K ortodontu moraš enkrat na mesec, je to res ceneje?« se sprašuje in pove, da »turistični ortodonti« dajo pacientu aparat za s seboj (nekatere vrste aparatov), potem pa sam testira, kdaj ga mora zamenjati. »Kaj pa če gre kaj narobe? Če je prevelik pritisk aparata na zob lahko zob odmre. Ortodonti v tujini zelo malo razložijo možne posledice pri nepravilnem ravnanju, mi pa naj bi popravljali napake,« še izpostavi.
