Gozdne učne poti in druge tematske poti so naravi prijazen način, s katerim lahko lokalno okolje obiskovalcem pokaže tisto najboljše, kar premore.
“Obiskovalcem nudijo izobraževanje, osveščanje in oddih. Prispevajo k razvoju turizma na podeželju, so učinkovito dopolnilo okoljskih izobraževalnih programov, usmerjajo obisk gozda ter zmanjšujejo škodo, ki jo v gozdu povzročata rekreacija in turizem,” pravijo na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS).
Gozdne učne poti na spletu
V njihovi evidenci je danes 84 gozdnih učnih poti, pomemben razvojni korak pa predstavlja novi Spletni pregledovalnik gozdnih učnih poti Zavoda za gozdove Slovenije. Pregledovalnik je del spletnega pregledovalnika MaPZS in je dostopen TULE in TULE.
Dan gozdnih učnih poti v Sloveniji
Dan gozdnih učnih poti v Sloveniji je potekal v petek, na Dan Zemlje, na učni poti Gozd je kultura na Gradu Sevnica, kjer je udeležence nagovoril v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije mag. Janez Logar, ki je v nagovoru udeležencem povedal: »Ena izmed osrednjih nalog Zavoda za gozdove Slovenije so vodenja po gozdu, ki večinoma potekajo po gozdnih učnih poteh. Namen teh vodenj je zbliževanje človeka in gozda, saj ljudje varujemo tisto, kar poznamo. Najpomembnejši pa je prenos znanja o gozdu in gozdarstvu na predšolske in šolske otroke – z gozdno pedagogiko želimo pri mladi generaciji želimo oblikovati spoštljiv in trajnosten odnos do gozda in naravnega okolja. V letih pred začetkom epidemije je Zavod za gozdove Slovenije v gozd letno popeljal preko 15.000 otrok, želimo pa si čim več sodelovanja s šolami in hitro vrnitev na raven pred epidemijo.«
Gozdovi se soočajo s številnimi izzivi
Ob Dnevu Zemlje na Zavodu za gozdove opozarjajo tudi na vse večje pritiske na gozdni prostor s strani različnih deležnikov in interesov. Gozdovi ter gozdarke in gozdarji se soočajo s številnimi izzivi, ki jih povzročajo predvsem podnebne in družbene spremembe. Konflikti med gospodarskimi, ekonomskimi in socialnimi funkcijami gozdov ter pritiski na gozdni prostor postajajo vse bolj izraziti.
Naštevajo le nekaj trenutno najbolj perečih: povečane potrebe po krčitvah gozdov s strani kmetijstva in energetike, problem vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, širjenje invazivnih tujerodnih škodljivih organizmov v gozdovih, konflikt med ohranjanjem velikih zveri in kulturne krajine, zagotavljanje zadostnih količin surovin za lesno predelovalno industrijo, škoda v gozdovih zaradi objedanja divjadi, in številni drugi.
