Logarska dolina je ena najlepših dolin v Sloveniji, poseben čar pa dobi v toplih mesecih, ko vse ozeleni in se izza zelenih prostranih travnikov dvigajo vršaci. Tokrat se na izlet odpravimo na Klemenčo jamo. Ta je pod Ojstrico, do nje pa nas vodi dobro uro dolga označena pot, ki pripelje do koče in še nekaterih zanimivosti – tu je zanimiva jamica, majhna alpska krnica, le nekaj streljajev stran pa najdebelejši macesen v Sloveniji.
“Logarska dolina je ena najlepših alpskih ledeniških dolin v Evropi in se zajeda v Kamniško-Savinjske Alpe s severa. Kot del Solčavskega sta tu našla sožitje tradicija in narava in je lep primer trajnostnega razvoja. Turizem kot dodana vrednost kmetijstvu in gozdarstvu ponuja oddih v mirnem okolju krajinskega parka in številne aktivnosti pohodništva, kolesarjenja, jahanja, fotolova… Za uspešno upravljanje zavarovanega območja je park prejemnik nagrade CIPRA Prihodnost v Alpah,” povedo v Logarski dolini.
Naravna pestrost
Krajinski park Logarska dolina je izjemno bogat z različnimi naravnimi oblikami. Geološka podlaga, ledeniško delovanje ter drugi zunanji dejavniki so skozi čas ustvarili čudovite podobe. Med njimi je najlepša sama Logarska dolina z izjemnimi razgledi na ostenja gora ter ledeniško preoblikovano dno z menjavo travnikov in gozda. Logarska dolina je poznana po številnih slapovih, med katerimi spada slap Rinka med najvišje prosto padajoče slapove v Sloveniji. Na strmih pobočjih je narava ustvarila polno zijalk.
Dolina ter pobočja se ponašajo tudi s pestrostjo gorskih cvetic, med katerimi je precej redkih ali celo ogroženih vrst. Na Okrešlju, botanični oazi, ter drugod v parku lahko občudujete lepi čeveljc, kranjsko lilijo, avrikelj, zoisovo zvončico, svišče, planiko, kamniško murko. Naravna pestrost se odraža tudi v množici zavarovanj, saj je na območju parka 7 naravnih spomenikov ter kar 35 naravnih vrednot državnega in lokalnega pomena.
Pot po Logarski
Pot po Logarski je naravoslovno etnografska pot, ki vodi skozi čudovite kotičke ohranjene narave krajinskega parka. Številne naravne in etnografske znamenitosti ob poti pritegnejo pozornost sprehajalcev. Pot je namenjena tudi zbliževanju ljudi z naravo. Raziskovanja poti in iskanja mirnih podob parka se lahko lotite sami, ali pa se prepustite vodenju lokalnih vodnikov, ki vas popeljejo v čudoviti svet narave in vam razkrijejo marsikatero zanimivost. Drugi izvir Savinje, mogočne skalne balvane, olcarsko in oglarsko bajto, lovsko prežo, brin velikan so nekatere izmed njih. Vrhunec poti doživimo pri slapu Rinka, ki je eden najvišjih slapov v Sloveniji, kjer nas za nagrado objame pršeča osvežitev.
Za pot boste v celoti potrebovali okoli 2 uri. Lahko pa se ji pridružite kjerkoli vzdolž doline. V njenem srednjem delu poteka tudi mimo Pravljičnega gozda. Kratek odsek poti pri Domu planincev je urejen za invalidske vozičke.
Pravljićni gozd
Če smo si za izhodišče izbrali tisto pot blizu penziona Na razpotju, pa je zanimivo v izlet vključiti še obisk Pravljičnega gozda. Kot nam pove gospa Andreja iz penziona Na razpotju, gre za trajnostno naravnan koncept, zato je število obiskovalcev Pravljičnega gozda omejeno in se je treba za obisk dogovoriti predčasno. »Smo strogi zagovorniki ohranjanja narave; pri nas gradimo koncept trajnostnega razvoja in spoštovanja kulturne dediščine, borimo se proti množičnem turizmu,« pove sogovornica. Pravljični gozd je sicer projekt, ki vključuje gozdno pedagogiko in kulturno nesnovno dediščino, deluje pa na način, da starši in otroci v njem aktivno in interaktivno sodelujejo.
Vir: Logarska dolina
