Slamokrovstvo in vleka ploha ali ploharija sta po novem vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.
Slamokrovstvo je celoletna obrtna dejavnost prekrivanja streh objektov. Obsega pridelavo, obdelavo in pripravo slame za kritino ter postopek kritja različnih stavb. Danes se v Sloveniji s slamokrovstvom ukvarja le še nekaj posameznikov.
“Zaradi posebnih naravnih pogojev so se na posameznih območjih Slovenije razvile geografsko značilne tehnike kritja streh s slamo, ki so narekovale izbor vrste in kakovosti slame ter tehniko njene priprave, strešni naklon objekta in tehniko kritja ali vezave. Za kritje streh s slamo največkrat uporabljajo rž, pšenico in piro. Čeprav je ob pravilni izvedbi takšna kritina dolgotrajna (25–40 let), trpežna in ekološko neoporečna, se zanjo zaradi dragega postopka odločijo le redki. Posamezne s slamo krite objekte najdemo v severovzhodni Sloveniji, severni Primorski, Beli krajini, na Štajerskem, Dolenjskem, Notranjskem in Gorenjskem,” pojasnjujejo na Ministrstvu za kulturo, ki je sporočilo novico o vpisu.
Ploharija
Vleka ploha ali ploharija je pustna šega, ki simbolizira poroko in jo v pustnem času uprizarjajo v krajih, kjer se v predpustnem času ali v preteklem letu ni poročilo nobeno dekle. Ohranila se je v nekaterih vaseh na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem.
“Na Štajerskem se je vleka ploha, tam imenovana ploharija, ohranila le v vasi Cirkovce. Na Gorenjskem jo uprizarjajo v različnih vaseh (npr. Begunje na Gorenjskem, Koroška Bela, Lom pod Storžičem, Podhom, Javorniški Rovt, Planina pod Golico, Poljšica pri Gorjah, Zgornje Gorje in drugod), toda zaradi organizacijskih in formalnih zahtev pri izvedbi in nenapisanih vaških pravil, ne vsako leto. Na Koroškem se je šega ohranila znotraj neformalnih skupnosti, med prijatelji in v službenih kolektivih,” pojasnjujejo na Ministrstvu.
Register nesnovne kulturne dediščine vodi ministrstvo za kulturo, predloge za vpis pa na podlagi pobud pripravlja Slovenski etnografski muzej, koordinator varstva nesnovne dediščine.
