Edini slani travnik v Sloveniji in eden redkih na vzhodni jadranski obali. To edinstveno in ekološko pomembno območje je opredeljeno kot naravna vrednota državnega pomena in vključeno v omrežje Natura 2000.
Slani travnik predstavlja poseben primer morskega obrežja, ki ni strmo, kamnito ali peščeno, temveč muljasto, vlažno in plitvo. Območje je izrednega pomena za mnoge ptice in rastišče redkih ter ogroženih samoljubnih rastlin, zato ga obiskovalci lahko obiščejo le po dvignjeni leseni učni pešpoti, kjer vožnja s kolesi ali motorji ni dovoljena.
Pestrost rastlinskih in živalskih vrst, ki jo omogoča slani travnik
Sprehodimo se lahko po več kot 600 m dolgem, nekoliko dvignjenem lesenem mostovžu, ki vodi skozi obrežni močvirski ekosistem, v katerem poleg ostalih rastlinskih vrst uspevata ogroženi vrsti obmorskega lana in klasnate tavžentrože.
Poleg že omenjenih ogroženih rastlin uspevajo tukaj tudi trst, obmorska nebina, obmorski oman, cornutijev trpotec in modrikasti pelin.
Med sprehodom po lesenem mostovžu po slanem travniku lahko opazimo tudi velikega škurha, največjo vrsto pobrežnikov z dolgim, ukrivljenim kljunom, ki gnezdi v zavetju šašev in trav. Med pobrežnike spada tudi zelenonogi martinec z značilnim dolgim in ozkim črno-zelenim kljunom, rahlo ukrivljenim navzgor in sivozelenimi nogami, po katerih je dobil ime.
Na lesenem mostovžu čez slani travnik je postavljenih pet informativnih tabel, s katerimi bo obisk slanega travnika tudi poučen.
Vir: Občina Ankaran
