Uršlja gora je še en vrh, ki me je dolgo vabil. Iz neznanega razloga, a ko sem prišla na vrh, sem vedela zakaj – tu je tako lepo, razgledi so veličastni in sonca je na pretek. Ob čistem dnevu se vidi celo Julijce in Grossglockner, tokrat pa sem med neštetimi vrhovi in kraji občudovala Ojstrico, Raduho, Peco, Goro Oljko, Smrekovec, Menino planino in druge, pod menoj pa Ravne, Prevalje, ter nešteto kmetij, posejanih med mogočnimi koroškimi gozdovi.
Iz Naravskih ledin
Moje izhodišče so bile Naravske ledine, kamor sem iz 18 km oddaljenega Slovenj Gradca prišla preko Raven na Koroškem in Kotelj. V Kotljah sem na glavnem križišču nadaljevala naravnost, se peljala mimo Smučarske koče ter nekaj kilometrov vozila po makadamu. Parkirala sem levo ob cesti, desno pa se nahaja koča na Naravskih ledinah na 1076 m.
Alpski svet
Uršlja gora, s starim imenom Plešivec (po travnatem vrhu, ki od daleč izgleda, kot da ima vrh plešo), je visoka 1699 m in je najvzhodnejši vrh v Karavankah, ki se še dviga nad gozdno mejo. Z vseh strani je strma in daje vtis mogočnosti. In res, ko sem prišla na vrh, sem si rekla: »Kakšna gora!« Vsa pobočja so porasla, le na severni strani pod vrhom je pečevje s steno Šmohorca, ki ponuja nekaj zahtevnih plezalnih smeri. Tu najdemo nekaj značilnih alpskih rastlin, muflona in značilnost gore – ruševca. Ker sem vajena gorenjskih gora, so me koroški hribi presenetili s svojo domačo alpsko podobo.
Gozdna pot
Smerna tabla me je usmerila levo na pešpot. Pot je stalno napeta, vodi skozi gozd, večinoma kar široka in jasno označena. Višje se nam z leve priključi pot čez Kozji hrbet, kar lahko izkoristimo za nazaj in tako naredimo delno krožno turo.
Cerkev, planinski dom, oddajnik in čebelnjak
Poleg planinskega doma, rtv oddajnika in celo čebelnjaka, tu stoji gotska cerkev sv. Uršule, leta 1602 zgrajena s strani kmetov iz okoliških krajev na pobudo tedanjega ljubljanskega škofa Tomaža Hrena.
