Koronapandemija, digitalizacija in zdravje – za vedno več ljudi gore postajajo način preživljanja prostega časa. O tem, ali je na območju Alp mogoče uspešno uresničevati trajnostni in socialno sprejemljiv turizem, so strokovnjaki iz teorije in prakse razpravljali na spletni konferenci.
Ljudje vedno pogosteje iščejo oddih in notranje ravnovesje v gorah, kjer je veliko priložnosti za dejavnosti na prostem, kot so planinarjenje, plezanje ali gorsko kolesarjenje. Za tak razvoj turizma pa so v enaki meri potrebni turistične destinacije, lokalno prebivalstvo, infrastruktura in narava, pri čemer je koronokriza pogoje le še bolj zaostrila.
Kako turizem na prostem oblikovati tako, da bodo trajnostna načela upoštevana dosledneje? Temu vprašanju se je 16. in 17. novembra 2020 posvetilo več kot 320 udeležencev spletne konference z naslovom Turizem na prostem z dolgoročno vizijo. Tema razprav so bile nove pobude za strategije usmerjanja turističnih tokov, udeleženci pa so spoznali tudi metode ozaveščanja javnosti in spregovorili o tem, kje so meje obremenitev naravnega okolja.
Konferenco je odprla nemška zvezna ministrica za okolje Svenja Schulze, ki je v pozdravni besedi opozorila: »Za turizem na prostem, ki bo odporen na krize, so potrebni nekonvencionalni modeli sodelovanja in poslovanja, ki ustrezajo spreminjajočim se potrebam.«
Ena fotografija, tisoč ljudi
Odsev turkizne gladine gorskega jezera, planinska koča na strmi pečini: impresivne fotografije o preživljanju prostega časa krožijo po svetu prek socialnih omrežij in privabljajo tisoče obiskovalcev. Dominik Siegrist iz vzhodnošvicarske visoke strokovne šole je v svojem predavanju prikazal, kako se turizem na prostem zaradi trendov, kot so digitalizacija, skrb za zdravje in varnost, spreminja v novo mainstreamovsko aktivnost.
Neznosne razmere zaradi množice turistov
Triglavski narodni park v Sloveniji obišče poleti vsakodnevno tudi do 7.000 gostov. Kot je opozoril Aleš Zdešar iz TNP, ki se med drugim ukvarja s svetovanjem pri prostorskih posegih, so razmere neznosne tako za lokalno prebivalstvo kakor tudi za obiskovalce parka.
V odprti pokrajini ne želi nihče stati v vrsti, zato je uprava na podlagi socialnih dejavnikov, vremena in varstva narave izračunala, kolikšna je zmogljivost parka – največ 1.500 ljudi dnevno, kar je še sprejemljiva številka. Po Zdešarjevih besedah bi bilo treba v prihodnje omejiti dostop do parka: »Naša naloga ni le varovati naravo, temveč tudi zagotoviti pristno doživetje narave za obiskovalce.«
Organizacijsko ozko grlo
Privabiti turiste, a ne v prevelikem številu. Omogočiti dostop do naravnega okolja, pri tem pa poskrbeti za njegovo varstvo. Uvesti območja izjemnih naravnih danosti, a pri tem upoštevati trajnostna načela. Upravljanje turističnih tokov postaja vse bolj protislovno in kompleksno.
Christian Baumgartner, raziskovalec turizma in podpredsednik CIPRE International, se zato zavzema za nov profil delovnega mesta: »Potrebujemo nekoga, ki bo skrbel za udejanjanje trajnostnega razvoja. Nekoga, ki bo predlagal projekte, povezoval in sodeloval s prebivalstvom.« Pogoj za zasedbo takega delovnega mesta je po eni strani politična volja, po drugi pa nadaljnje ustrezno usposabljanje. »V okviru turističnega izobraževanja se problematika trajnostnosti vedno pojavlja le kot dopolnitev in ne kot stalno prisotno načelo.«
Vir: CIPRA
