Avtor IF 7:20 pop TURIZEM

Ste že obiskali slovenske piramide – klavže?

Klavže, stare vodne pregrade v okolici Idrije, zaradi mogočne kamnite gradnje nekateri imenujejo tudi Slovenske piramide. Te so sredi ozkih globokih dolin res videti, kot na glavo postavljene piramide, ki zapirajo pot rečicam.

Ker nekoč ni bilo cest v odročne hribe so iz gozdov spravljali hlode s pomočjo vode. Za ta namen so hlode zložili pod klavže in skozi velika kanala spustili vodo, ki je odplaknila les v dolino. Za ta namen so naredili velika lesena vrata in jih zagozdili s posebnimi zatiči, da jih naraščajoča voda ni mogla odpreti. Za zapiranje so potrebovali celo pomoč volov, odprl pa jih je lahko en sam človek.

V Idriji so hlode polovili na posebnem zadrževalniku narejenem iz pokončnih kolov imenovanim grablje. Les so potrebovali za potrebe rudnika živega srebra. Klavže so delovale od leta 1772 do 1925, potem pa so počasi propadale.

Foto: IF

V temačno notranjost

K sreči so nekatere obnovili in danes jih lahko občudujete na rekah Idrijca, Belca in Kanižarica. Kanomeljske klavže na Kanižarici so edine, ki še zadržujejo vodo kot nekoč. Vodo v umetnem jezeru sicer danes uporabljajo za delovanje male hidro elektrarne.

Lesena vrata so dostopna po ozkem, temačnem stopnišču, ki se z vrha klavž spusti v notranjost. Priporočljiva je svetilka in previden korak, saj so stopnice mokre. Model vrat in pojasnilo njihovega delovanja si lahko ogledate tudi v idrijskem Mestnem muzeju.

Foto: IF

Lahek dostop

Kanomeljske so najvišje, saj merijo v višino kar 14 metrov, kot stanovanjski blok. V njihovo bližino se lahko pripeljete z avtomobilom, po za promet zaprti makadamski cesti pa je do klavž še dobre pol ure hoje. Ostale klavže so še lažje dostopne, saj je do njih moč priti z avtomobilom. V bližini sicer ni veliko parkirnega prostora, toda običajno tudi obiskovalcev ni veliko.

Posebno zanimiva je cesta do Klavž na Belci. Vodi namreč mimo slikovitega Divjega jezera in skalnega osamelca Babji zob.

Lokacije klavž boste našli na enem izmed spletnih zemljevidov ali pa s pomočjo Velikega atlasa Slovenije (založba Mladinska knjiga), ki je vedno dobrodošel sopotnik pri spoznavanju Slovenije.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(Visited 191 times, 2 visits today)
Close