Po drugi svetovni vojni so po Ljubljani vozili tramvaji in večina njih je bila plod slovenskega znanja in dela rok slovenskih delavcev. V ljubljanskem podjetju Električna cestna železnica (ECŽ) so jih izdelovali med leti 1939 in 1940 po načrtih prof. Feliksa Lobeta, ter leta 1947 po načrtih inženirja Dušana Krapeža. Bili so dokaz visoke tehnološke usposobljenosti vseh, ki so sodelovali v procesu. Lobetov tramvaj in Krapeževa prikolica sta na ogled v Tehniškem muzeju Slovenije.
Prvi tramvaj leta 1901
Prvi tramvaj so za ljubljanske ulice izdelali prav na začetku 20. stoletja in leta 1901 je prvič zapeljal po ulicah glavnega mesta, v času župana Ivana Hribarja. Meščani so bili nad novo pridobitvijo navdušeni in ga množično uporabljali. Že prvi dan njegovega obratovanja so kupili kar 6.400 vozovnic, kar je zares veliko, če upoštevamo, da je bilo takratnih prebivalcev 34.000. A vožnja z njim je bila draga in število potnikov se je zmanjšalo.
Mesto se je večalo, potrebe po prevozih prav tako. Ljubljanski mestni svet je leta 1931 kupil 15 novih tramvajev, izdelavnih v Slavonskem Brodu. A vozil je bilo še vedno premalo in takratni direktor podjetja ECŽ, Janko Ženko, je k izdelavi načrtov povabil inženirja Feliksa Lobeta. Po njegovih načrtih so v letih 1939 – 1940 izdelali 10 novih vozil. Ti so se po Ljubljani vozili vse do njihove ukinitve leta 1958, a nadaljevali svoje poslanstvo v Subotici še petnajst let po tem.
Prikolica številka 126
Redki primeri tramvajev, s katerimi so se nekoč vozili Ljubljančani ter drugi, so se ohranili do danes. Večina je bila namreč na milost in nemilost prepuščena propadanju. Za njihovo ohranitev se je leta 1973 zavzel dr. Tadej Brate, in na njegovo pobudo so jih iz Srbije pripeljali nazaj v Ljubljano, kjer pa so desetletje propadali. Lastnik tramvajev, današnji LPP, mu jih je podaril, prepeljali so jih na njegov domači vrt in trideset let si je prizadeval za njihovo obnovo in varstvo kot tehniške dediščine. Dr. Brate, ki je med drugim obnovil prikolico številka 126, ki je bila izdelana leta 1947 po načrtih inž. Krapeža, lastnik vozila LPP pa jo je podaril Tehniškemu muzeju Slovenije. Prikolica je v notranjosti skoraj v celoti iz lesa.
Prikolico, ki je sedaj na ogled v TMS, so že leta 1984 obnovili za potrebe snemanja filma Ljubezen režiserja Rajka Ranfla.