Izhodišče za izlet v sotesko Pekel je priljubljeno gostišče s parkiriščem v Peklu, do katerega vodi ozka a asfaltirana in s kažipoti označena cesta iz Borovnice.
Uradno je sicer zabeleženih le pet slapov, toda ob vsakem večjem nalivu reka dere čez številne previse, tako da je videti, kot bi se prebijala čez desetine manjših slapov. Pridruži pa se ji še nekaj hudourniških pritokov.
Strma, zahtevna pot
Pot mimo obnovljenega mlina in lesenega kipa hudička je lahka vse do drugega slapa, potem pa se začnejo strme lestve in varovalne pletenice, ki niso priporočljive za manjše otroke in slabše pokretne.
Do prvega slapa je le dobre četrt ure hoje, do zadnjega pa boste potrebovali uro časa. Vmes je potrebno nekajkrat prečkati reko preko brvi.
Med hojo boste vsekakor občutili, zakaj je soteska dobila ime Pekel. Mračne in vlažne soteske sonce ne osvetljuje pogosto a to je v poletnih mesecih še dobrodošlo, saj prija hlad.
Eden bolj slikovitih je tretji slap, ki je visok 18 metrov. Najvišji pa je zadnji, poševno padajoči slap, ki je visok dobrih 22 metrov. Nad sotesko se dviguje še ena naravna posebnost – skalni osamelec, ki je zaradi oblike dobil ime Hudičev zob. V soteski uspevajo tudi nekatere redke cvetlice (kranjski jeglič, avrikelj), tod pa je tudi gnezdišče redke in ogrožene ptice vodni kos.
Prvo pot skozi sotesko Pekel so uredili že pred dobrim stoletjem
Do danes so jo seveda še bolje uredili in je dobro vzdrževana tako, da omogoča varen dostop tudi manj izkušenim pohodnikom. Skozi sotesko vodi tudi evropska pešpot E 7. Nazaj na izhodišče se lahko vrnete preko zaselka Pristava. Ta možnost je še posebno priporočljiva v primeru razmočene poti, saj je pot skozi sotesko bolj strma.
Ob vrnitvi v Borovnico si vzemite čas še za ogled ostanka edinega ohranjenega stebra nekdanjega železniškega viadukta, ki je bil uničen med drugo svetovno vojno. A tudi današnji, precej manjši viadukt na robu vasi je vreden postanka in ogleda.
