Vpliv tople mediteranske klime v Primorski vinorodni deželi
Primorska regija je najbolj raznolika vinorodna dežela, saj ima vsak od štirih okolišev svoja značilna vina. V Vipavski dolini, Goriških brdih, na Krasu in v Slovenski Istri so doma najbolj znana slovenska rdeča vina, najdemo pa tudi priznana bela in vedno bolj cenjena oranžna vina. Primorska ni največja po površini, je pa prva po pridelavi vina v Sloveniji in ima tudi največ nagrajenih vin in vinarjev. Najbolj značilna vina so: teran, rebula, malvazija, refošk in pinela.
Klet Brda je največja pridelovalka in izvoznica slovenskega vina
V Kleti Brda vina stekleničijo že od leta 1957 in združujejo 320 članov, ki skupaj obdelujejo dobrih 1.000 hektarov, kar je več kot polovica vinogradov v Brdih. Svoja vina izvažajo v kar 28 držav sveta. Kar 70 odstotkov svoje proizvodnje posvečajo belim vinom, pri čemer prevladuje avtohtona sorta rebula, znana po polnem telesu in bogatem mineralnem značaju. Preostalih 30 odstotkov je namenjenih rdečim sortam. Glavni vodili Kleti Brda sta trajnostna, naravi prijazna pridelava in zavezanost kakovosti v vseh korakih pridelovalnega procesa. Začne se že v vinogradih, kjer trajnostne prakse predstavljajo temelj pridelave. V kleti se trudijo pridelovati vina na način, ki spoštuje in varuje naravno okolje. Številne prejete nagrade in medalje potrjujejo njihovo predanost tako kakovosti kot trajnosti.
Zanimivost:
V Mariboru že več kot 400 let raste trta sorte žametovska ali modra kavčina, ki je ena od najstarejših udomačenih žlahtnih vinskih sort v Sloveniji. Trta, ki je posebna znamenitost Slovenije, da na leto do 55 kilogramov rdečega grozdja. Po praznični trgatvi ga mestni kletarji skrbno predelajo v vino žametna črnina. Polnijo ga v 2,5-decilitrske stekleničke posebne oblike.
Vinakoper krasi naziv največjega pridelovalca refoška na svetu
Na valovitih gričih ob obali slovenske Istre se od Debelega rtiča do Sečovelj razprostira vinorodni okoliš Slovenska Istra. Izjemne naravne danosti skrbnim istrskim vinarjem omogočajo močno tradicijo vinarstva in vinogradništva, ki jo v podjetju Vinakoper nadaljujejo z delom na desetih sončnih vinogradniških legah. Te se razprostirajo na 580 hektarjih istrske zemlje, kar nam daje vedeti, da imamo opravka z velikim in ponosnim vinarjem.
Od leta 1947 nastajajo v tej kleti v sodelovanju s sončnimi žarki in valovi morja prekrasna vina, ki uspevajo v tem izrazito submediteranskem podnebju, ki na višjih legah začne prehajati v celinsko. A največji ponos Vinakoper je vsekakor refošk, ki ga tamkaj spoštljivo imenujejo kar rubinasti kralj in ima na valovitih gričih ob obali slovenske Istre idealne pogoje za uspevanje. Ob strani mu stoji in vlada kraljica malvazija, ki je drugi ponos Slovenske Istre in Vinakoper. Omeniti je treba tudi muškat, merlot, kabernet in še vrsto drugih sort, za katere je Vinakoper v svoji, danes že 77-letni tradiciji, prejel številne odlike za vrhunskost in kakovost.
V podjetju stremijo k povezovanju z lokalno skupnostjo na več ravneh. Eno takih je povezanost preko Društva vinogradnikov Slovenske Istre. Vsako leto organizirajo Martinovanje, ki se ga udeležijo lokalni pridelovalci, letos kar rekordno število. Letos so se ponovno povezali v projekt 15 Odtenkov Istre.
Največja slovenska vinorodna dežela je Podravje
V Podravju vinska trta uspeva že od starorimskih časov. Ugodna sestava tal in celinsko podnebje v dveh vinorodnih okoliših Štajerska Slovenija in Prekmurje oblikujeta bela vina mednarodnih sort in nekaterih avtohtonih. Najbolj razširjene bele sorte so laški rizling, sauvignon, renski rizling, chardonnay, regionalni posebnež šipon ter rumeni muškat, med rdečimi vrstami so zastopane zlasti modra frankinja, modri pinot in žametna črnina. Območje Radgonsko-Kapelskih goric je svet penin, v Prekmurju pa so doma odlična predikatna vina.
Vinorodna dežela Posavje znana po cvičku
Posavja se je dolga leta držal sloves pridelovalca lažjih belih in rdečih vin, čeprav so v deželi zasajene tako mednarodne sorte kot tudi lokalne posebnosti. Tu je doma največ vin z oznako PTP – priznano tradicionalno poimenovanje vina: cviček, metliška črnina, belokranjec in bizeljčan. Med posebnostmi dežele pa niso le vina, ampak tudi zidanice, manjše zidane hiše v vinogradih, v katerih lahko tudi prespite, ali repnice, posebne kleti, vkopane neposredno v zemljo.
Vinska klet Metlika srce belokranjskih vinorodnih gričev
Tradicija Vinske kleti Metlika sega v leto 1909, ko je bila ustanovljena prva Vinarska zadruga v Metliki, ki je največja in ena izmed najstarejših kleti v Beli krajini, saj že več kot stoletje simbolizira bogato vinogradniško tradicijo Bele krajine. Izrednega pomena za razvoj belokranjskega vinogradništva je leta 1968 ustekleničena prva metliška črnina. Nov mejnik v slovenskem merilu so v metliški kleti postavili leta 1981, ko so v njej kot prvi v Sloveniji pridelali vino rosé ter leta 1986 prvo ledeno vino.
KZ Metlika ima v lasti 27 hektarjev lastnih vinogradov v okolici Metlike, preostalo količino grozdja pa odkupijo od približno 100 kooperantov iz Bele krajine. Njeno delovanje temelji na tesnem sodelovanju z lokalnimi vinogradniki, ki skrbijo za vinograde, razprostrte po okoliških gričih. Klet vinogradnikom nudi strokovno podporo pri obdelavi vinogradov, hkrati pa zagotavlja odkup pridelka, kar prispeva k ohranjanju in razvoju vinogradniške dediščine v regiji.
Vinska klet Metlika je znana po široki paleti belih in rdečih vin ter penin, ki zadovoljijo še tako zahtevne ljubitelje vina. Med njihovimi najbolj prepoznavnimi vini sta Metliška črnina PTP in Belokranjec PTP. Obiskovalcem nudijo strokovno vodeno degustacijo vin in ogled vinske kleti ter nakup vin.
Vir: I feel Slovenia
