Letalska policijska enota že leta sodeluje pri iskanju zasutih oseb v snežnih plazovih, v zadnjem letu pa je z novim helikopterjem AW 169 izboljšala tudi pozicije za še uspešnejša reševanja. Uspešnost reševanja je v veliki meri odvisna od hitrosti, pri čemer je pomembna tudi opremljenost planinca.
Tik preden je prve letošnje snežinke prineslo tudi v nižine, je Letalska policijska enota zaključila usposabljanje za iskanje zasutih v snežnih plazovih s pomočjo helikopterske plazovne žolne. “Čeprav je v nižjih predelih povsod po Sloveniji sneg že skoraj skopnel, v gorah ostaja. Z njim pa tudi nevarnost plazov. In čeprav si želimo, da novega znanja našim gorskim policistom ne bi bilo treba nikdar uporabiti, pa bodo z njim lahko rešili veliko več življenj. A to bo možno le, če bodo gorniki tudi sami poskrbeli za varnost – med obvezno zimsko opremo gornika sodi tudi plazovna žolna,” so povedali.
Zasuti v plazu – bistvena je hitrost reševanja
Statistika zasutih v snežnih plazovih kaže, da kar 52 % popolnoma zasutih v plazovih umre. Kdor je najden v prvih 18 minutah po zasutju, ima, kot navaja policija, 90 % možnosti da preživi, po tem času pa možnost preživetja drastično pada. Ob predpostavki, da je večina zasutih v plazovih tudi poškodovanih, je zato še toliko bolj nujno, da so reševalne ekipe čim prej na kraju in da čim prej začnejo z iskanjem ter reševanjem.
Hitrost pa je odvisna tudi od tehnologije, ki so jo izurjene posadke policijskega helikopterja z inštruktorjem v gorski policijski enoti na območju Zelenice v Karavankah preizkušale na zadnjih treningih.
Plazovna žolna
Na treningu je bila za iskanje zasutega v plazu uporabljena helikopterska plazovna žolna, ki je izjemno koristen pripomoček, če ga je uporabljal tudi zasuti v plazu. Plazovna žolna namreč predstavlja vir elektromagnetnih valov ter hitro in natančno določa mesto imetnika, kar lahko zasutemu reši življenje. Plazovna žolna je obešena pod helikopter, ki po določeni mreži preleti plazovino in išče signal plazovnih žoln, ki jih imajo pri sebi zasuti v snežnem plazu.
“Sama naprava – helikopterska plazovna žolna – pa kot taka ni edini ključ do uspeha. Potrebno je imeti tudi veliko teoretičnega in ogromno praktičnega znanja tako o letenju in tehnikah iskanja v gorah kot tudi o poznavanju samega delovanja in zmogljivosti plazovnih žoln,” pove Letalska policijska enota, ki vse to ima in je letošnjo zimo z novo opremo tako še bolje pripravljena na tovrstna reševanja.
Žolno je treba uporabiti
Ob tem poudarjajo, da žolna ne varuje gornikov pred zasutjem, ampak le omogoča, da zasutega v najkrajšem možnem času lociramo. Za policiste in reševalce, ki imajo v danem trenutku odgovorno nalogo iskanja zasutih, je najbolj pomembno, da gornik žolno sploh uporablja in da ta žolna tudi brezhibno deluje. Le tako je rezultat iskanja uspešen, gornik pa ima veliko večjo verjetnost da preživi.
“V primeru iskanja pogrešanih planincev oziroma gornikov, ki so lahko tudi žrtve snežnih plazov, metoda zelo koristi tudi v primerih, ko je na nekem pobočju ali dolini splazenih več snežnih plazov in ne vemo, ali se in če se v katerem od plazov nahaja zasuta oseba. S sondo, obešeno pod helikopter, se po ustaljenem mrežastem vzorcu preleti plazovine in se tako lahko preveri prisotnost oddanega signala (pogoj, ki ga je treba večkrat poudariti, je seveda, da ima planinec pri sebi lavinsko žolno),” še pojasnjujejo na policiji.
Naprava je nepogrešljiva tudi v primerih, ko na določenem območju, kjer je prišlo do zasutja ljudi s snežnim plazom, obstaja še vedno velika nevarnost proženja še nesplazenega snega in bi iskanje oziroma gibanje večjega števila ljudi na tem območju predstavljalo veliko nevarnost zanje. Temu se izognemo prav s to metodo, ko s pomočjo helikopterja in sonde preiščemo plazovino in je zato manj ljudi izpostavljenih nevarnosti.
Celotna posadka
Poleg posadke helikopterja v tej nalogi sodelujeta še dva izurjena reševalca ali policista gorske enote, ki obvladata klasično iskanje s plazovno žolno, sondiranje ter osnovno prvo pomoč. “Tehnika iskanja je namreč takšna, da na mestu, kjer s helikoptersko plazovno žolno dobimo najboljši signal, odvržemo obtežen, dobro viden trak in takoj zatem na ta kraj spustimo dva reševalca, ki s klasičnimi plazovnimi žolnami določita mikro lokacijo, pri čemer si pomagata tudi z lavinskimi sondami. Ko je zasuti lociran, ga je treba čim prej odkopati ter mu nuditi prvo pomoč. V tem času pa helikopter na kraj že lahko pripelje ostale reševalce in zdravnika. Po nujni medicinski pomoči pa se zopet uporabi helikopter za hiter prevoz v bolnišnico, saj je večina zasutih v snežnih plazovih, ki jih pravočasno najdemo, močno podhlajenih in poškodovanih (npr. zlomi),” povedo in za konec poudarijo, da upajo, da bo primerov, ko bo treba uporabiti tovrstno znanje, čim manj.
Vir: policija.si
