Nič čudnega, saj s koničastega vrha Slavnika v lepem vremenu razgledi segajo vse do Jadranskega morja s Koprom in Trstom, do italijanskih Dolomitov, viden je lahko del Karnijskih, Julijskih in Savinjskih Alp ter Karavank.
Občudujete pa lahko tudi okoliške doline, nad katerimi se dvigujeta Vremščica in Snežnik.
Dobrodošla koča
Najkrajša pot na Slavnik vodi iz Podgorja, kjer lahko pustite avto na parkirišču. Mestoma dokaj strma pot pa vodi vse do Tumove koče, ki se nahaja tik pod vrhom Slavnika. Odprta je ob vikendih in praznikih. Tumova koča je poimenovana po botaniku in alpinistu Henriku Tumi.
Nad kočo se dviguje telekomunikacijski stolp, na gorskem vrhu pa je postavljena plošča, na kateri so označeni vrhovi, katere lahko občudujete v daljavi. Do koče je nekaj več kot uro hoda.
Za spremembo se lahko vračate po drugi, nekoliko daljši poti, ki vas ravno tako privede nazaj do izhodišča. Podati pa se je mogoče še malo bolj naokoli, skozi kraj Prešnica, kjer k postanku vabi izletniška kmetija Pr Birtovih.
Peš ali s kolesom?
Eden daljših dostopov (do poltretje ure) je možen po makadamski cesti iz Kozine. Večji del jo spremljajo borovci, zaradi česar je prijetno. Primerna je za gorske kolesarje, dostop pa je dovoljen tudi za motorni promet. Približno enajst kilometrov dolga cesta se začne na robu industrijske cone in ni prav dobro označena. Ko jo enkrat najdete, pa vse do vrha ni več dvomov – sledite glavni cesti, v pomoč pa je tudi nekaj kažipotov. Cesta se ves čas enakomerno vzpenja, le zadnji del z nekaj ovinki je malo bolj strm. Tu se preko travnatih pobočij začnejo odpirati prvi razgledi.
Na vrh vodi še več pešpoti iz krajev pod razpotegnjeno planino. Slavnik je med drugim ena izmed točk Slovenske planinske transverzale in Evropske pešpoti E6. Na goli planini je pogosto vetrovno, pozimi pa je velikokrat zasnežena.
