To združuje dve obstoječi biosferni območji – Biosferno območje Julijske Alpe na slovenski strani in italijansko Biosferno območje Julijske Alpe.
Biosferno območje je zaščiteno območje kopnine ali obale, ki je odobreno v okviru programa “Človek in Biosfera” (Man and Biosphere programme-MAB) in “Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami” (Convention on International Trade in Endangered Species-CITES).
Vsak rezervat mora vsebovati ekosistem, ki je poznan po raznovrstnosti in je pomembno, da se ga zavaruje. Rezervat po navadi vsebuje osrednje območje, kjer se ne sme izvajati posegov v naravni ekosistem. Obkroža ga prehodno območje, kjer so dovoljeni posegi v okviru znanstvenega preučevanja. Sledi območje, ki obkroža celoten rezervat in služi, kot vmesen prostor, ki ga ščiti pred razvojem kmetijstva, industrije in naselij. Biosferni rezervati in zaščitena območja so mišljena, kot primeri nove generacije uporabnih varstvenih metod.
Biosferna območja pri nas
Svetovna mreža MAB obsega že 651 območij v kar 120 državah sveta. Prvo biosferno območje v Sloveniji so bile julija 2003 razglašene Julijske Alpe.
Julijskim Alpam so se na seznamu svetovne mreže biosfernih območij pridružili še Biosferno območje Kras (2004), Biosferno območje Obsotelje in Kozjansko (2010) ter Biosferno območje Mura (2018).
Zemljevid biosfernih območij pri nas si lahko ogledate tule.
