Slovenske gore obišče letno 1,7 milijona obiskovalcev. Pred nami je glavna planinska sezona in z njo želja, da bi bilo čim manj poškodb in da bi imeli gorski reševalci čim več mirnih koncev tedna. Da bi bilo smole v gorah čim manj, v PZS poudarjajo pomen dobre priprave na turo.
Letošnje leto je posebno tudi zato, saj je bila zaradi epidemije okrenjena dejavnost markacistov in zgodi se lahko, da marsikje naletimo na planinsko pot, ki je na mestih poškodovana. Iz vsega tega je ključna in zelo pomembna priprava na izlet v gore.
»Še posebej moramo pri pripravi na turo biti previdni pri izbiri ture in načrtovanju časovnice, če so z nami otroci ali starejši planinci. Razmere v gorah so kot vedno čudovite. Seveda pa nas lahko na posameznih planinskih poteh preseneti krajše snežišče, predvsem na osojnih in severnih pobočjih. Temperature v dolini naj nas ne zavedejo in imejmo v nahrbtniku vedno topla oblačila, vključno s kapo in rokavicami. S poletnimi meseci se prebudijo tudi nevihte in z njimi strele. Pred udarom strele se ne moremo zaščititi. Pomembno je, da se v gore odpravimo dovolj zgodaj in smo takrat, ko so poletne nevihte najpogostejše, v popoldanskem času, že na varnem v dolini ali planinski koči.«
Branje markacij in planinskega zemljevida
Kako boste ravnali, ko se boste znašli v megli, snežni odeji, vetru in bo vam znana pokrajina postala popolna neznanka?
Foto: PZS
»Če se izgubimo, se najprej ustavimo. Podrobno proučimo območje okrog sebe in prehojeno pot. Potem poskušamo določiti svoj položaj. Če nam to ne uspe, se vrnemo na kraj, kjer smo nazadnje še vedeli, kje smo bili, ter ponovno proučimo svojo načrtovano pot. Najpomembnejša kosa obvezne planinske opreme sta preprost kompas in nov planinski zemljevid. GPS naprave in aplikacije na mobilnem telefonu lahko služijo zgolj kot dodatna opora ali informacija pri iskanju stojne točke in prave poti. Najosnovnejša veščina orientacije je orientiranje planinskega zemljevida (sever v naravi se poravna s severom na zemljevidu) s pomočjo kompasa ali pa na podlagi znanih markantnih točk v okolju. Prepoznavanje oblik v naravi in planinskem zemljevidu pa je veščina, ki jo bi moral znati vsak izmed nas tudi za vsakdanje življenje,« je osnove razložil strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.
Kaj se moramo vprašati pred turo v gore?
Kot v članku iz lanskega junija na pzs.si svetuje Odbor za usposabljanje in preventivo Planinske zveze Slovenije, Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec:
- Kako dobro sem pripravljen (psihično in fizično)? Je izbrana pot primerna zame?
- Kakšna je vremenska napoved? Slabo vreme in vidljivost lahko podaljšata čas hoje tudi do desetkrat. Imam oblačila, ki me bodo zaščitila pred močnim vetrom, mrazom in padavinami? Ali je na poti koča, bivak, zavetišče, kamor se bom lahko umaknil?
- Kakšna je izbrana pot? V katero smer bom hodil (sever, jug, vzhod, zahod)? Pripravite si načrt poti. Pot razdelite na manjše odseke, predvidite počitke in približen čas hoje. Ustvarite si sliko poti in jo prehodite v mislih.
- Imam v nahrbtniku vse potrebne stvari za današnjo turo?
- Kako daleč je in koliko časa bom potreboval za celotno pot? Na vrhu smo šele na polovici poti – naš cilj je varna vrnitev v dolino in domov.
- Kako strm je teren? Ali ga bom moral prehoditi v ključih, za kar bom potreboval več časa (je pa manj utrudljivo)?
- Kakšen je teren? Ali so na poti balvani, melišča? Ali je na poti rušje, ki me bo upočasnilo, ali ga bom lahko obšel?
- Ali so na poti značilnosti, ki jih bom moral premagati: krnice, hudourniki, strmi skoki? Ali jih lahko obidem?
- S katerimi nevarnostmi se na poti lahko srečam: prepadi, s travo poraščen svet, padajoče kamenje?
- Kako hoditi?
- Kakšno hitrost hoje ubrati? So z vami otroci?
- Predvidevajte in si ustrezno načrtujte vaš izlet, pohod.
- Izberite turo, ki je primerna vaši fizični in psihični pripravljenosti in pri tem upoštevajte svoje zdravje in zdravje udeležencev ture. Še posebej pozorni bodite v primeru, da imate kakršne koli kronične bolezni, alergije ali pa ste srčni bolnik.
vir: PZS
Uporaba mobilnega telefona
Mobilni telefon je danes dostopen vsakomur. Zavedati se moramo, da gre za občutljivo elektronsko napravo, katere delovanje je v veliki meri odvisno od številnih dejavnikov, ki v dolinskem življenju niti niso opazni. Zaradi večje oddaljenosti postaj je v večini primerov signal šibek, posledično telefon išče najboljši signal in s tem izgublja energijo bistveno hitreje kot v dolini. Delovanje telefona je odvisno od akumulatorske baterije, katere čas delovanja se v gorah skrajša zaradi nizkih temperatur.
- Pred turo napolnite baterijo telefona in po možnosti s seboj vzemite rezervno. Po nepotrebnem ne trošimo baterije mobilnega telefona.
- Telefon naj bo med turo ugasnjen, spravljen v vodoneprepustni vrečki in na toplem.
- Energijo dodatno varčujete, če med uporabo izklopite prenos podatkov.
- Telefon naj bo med turo v gore ves čas izklopljen. Uporabite ga lahko tudi, če ne poznate PIN-kode, saj je klic na 112 (in 113) mogoč tudi brez vpisa PIN-kode.
- Če ne morete poklicati, poskusite na številko 112 poslati kratko sporočilo.
- V imeniku telefona imejte spravljeni dve številki oseb v obliki npr. »ICE1 Janez Novak« in »ICE2 Špela Marela«. Številka bo v pomoč reševalcem, da lahko o nesreči obvestijo svojce, in pomeni “In Case Of Emergency” (v primeru nesreče).
Vir: PZS