Naselje planina se razteza na JZ robu značilnega kraškega Planinskega polja, pod hribom Grmada, in leži ob magistralni cesti Logatec – Postojna.
Planina ima dve cerkvi, to sta baročna župna cerkev sv. Marjete iz leta 1771, in poznobaročna cerkev sv. Roka.
Nekdaj ugodna lega
Planina se nahaja ob vznožju cestnih serpentin, ki se vzpenjajo do Postojnskih vrat, od katerih se nato cesta spusti v Postojnsko kotlino in naprej proti Tržaškemu zalivu. Prometna pot je tod potekala že v predrimski dobi. V letu 1217 se omenjata trg in mitnica goriških grofov.
Furmanska postaja
Novo cesto proti Trstu so začeli graditi leta 1830 in je pomembno pripomogla k razvoju Planine. Kraj je tako postal najpomembnejša furmanska postaja med Ljubljano in Trstom, izhodišče za Jamborno cesto. V jeziku furmanov je bila Planina poimenovana borza, saj so se že tukaj sklenili posli za blago, ki je bilo dokončno prodano šele v Trstu.
V vasi so bili stalno naseljeni trgovci, podjetniki, špediterji in posestniki, v iskanju dela pa so od vsepovsod prihajali furmani. Tu so bile številne kovaške in kolarske delavnice ter več gostiln, ki so lahko sprejele do sto prevoznikov, skupaj z njihovimi konji, vozovi in blagom. Gostilne so imele velike prostore, skladišča, prenočišča in hleve za lastne ter tuje konje.
Še danes lahko vidimo mogočne trške hiše s širokimi napušči, obsežnimi dvorišči in nekdanjimi konjskimi hlevi. Po zgraditvi železnice je bilo vozarjenje opuščeno, po razdelitvi ozemlja med Jugoslavijo in Italijo pa je bila razdeljena na dvoje tako, da je državna meja potekala skozi zahodno območje naselje, ki je tako postalo obmejni kraj z mejnimi službami.
Udarci časa na Planino
Med drugo svetovno vojno je bila požgana podružnična cerkev sv. Duha na Hribu nad Planino, kasneje pa še dvorec Hošperk. Nato je bil kraj prizadet še zaradi eksplozije razstreliva v kaplaniji poleg cerkve. Največji udarec povojnemu razvoju naselja pa je pomenila gradnja avtoceste A1 v začetku 70. let, ki je prometne tokove preusmerila proti morju ter osamila Planino.
Kljub vsemu pa me je kraj, ki sem ga obiskala med hojo po Primorski Jakobovi poti, očaral. Čudovito je Planinsko polje, prijeten je vzpon na Planinsko goro, obiska vredne pa so še: Planinska jama, reka Unica, dvorec Hošperk ter Mali grad.
Več zanimivih krajev in namigov za izlete pa TULE.