Človek je v zadnjih 300 letih uničil več kot 87 % mokrišč po svetu. Tudi v Sloveniji so mokrišča med najbolj ogroženimi ekosistemi. Z izgubo mokrišč izgubljamo biotsko raznovrstnost in funkcije, ki jih mokrišča opravljajo.
V Sloveniji imamo še vedno mokrišča ohranjena na obali, ob nekaterih rekah in na poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah (šotna barja). Mokrišča so kot ledvica pokrajine in zbiralniki pitne vode, igrajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb, so vir hrane, so tudi življenjsko okolje številnih rastlin in živali ter območja oddiha in rekreacije za človeka.
Zibelka biotske raznovrstnosti
Več kot 40 % vseh rastlinskih in živalskih vrst živi ali se razmnožuje v mokriščih, v njih npr. živi več kot 100.000 ribjih vrst. Vedno bolj se poudarja dejstvo, da so ravno obalna mokrišča med biotsko najbogatejšimi območji na svetu. Mokrišča so polna življenja, tako je znano, da 30 % vseh ribjih vrst del svojega življenja preživi v mokriščih. Vsako leto pa odkrijejo 200 novih vrst rib. Mokrišča so pomembno življenjsko okolje za dvoživke in plazilce, ptice, ki si najdejo tukaj dom ali pa postanek na selitvenih poteh. Na tisoče rastlinskih vrst domuje v mokriščih. Mnoge endemične vrste so odvisne od posebnih življenjskih okolij in tako vezane na specifična mokrišča. Zato moramo poskrbeti, da bomo našo biotsko raznovrstnost ohranili in do 2030 obrnili trend upadanja v trend rasti.
Včeraj, na svetovni dan mokrišč bodo potekali različni dogodki, kjer se bo opozarjalo na vlogo mokrišč in pomen za boljšo prihodnost lokalnih okolij ter trajnostni razvoj Slovenije.
Nekaj namigov za izlet
- Potep po novo urejenih poteh ob Cerkniškem jezeru
- Obisk mokrišč v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib
- Pohod ob mejni reki Muri
- Ogled Krajinskega parka Sečoveljske soline
Vir: MOP
