Ker so nekatere nižje ležeče koče odprte zgolj ob koncu tedna, velja pred obiskom preveriti odprtost koč na spletni strani Planinske zveze Slovenije ali neposredno pri društvih oz. oskrbnikih.
“Letošnja sprememba so nekoliko povišane najvišje priporočene cene prenočitev in osnovne oskrbe v planinskih kočah. Vzrok je v močnem povečanju cen surovin, materialov in storitev v zadnjem času, kar posledično predstavlja višje stroške oskrbovanja planinskih koč,” pojasnjuje strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) Dušan Prašnikar.
Obnove, prenove in izzivi, pred katerimi so koče
“V letošnjem letu bodo na nekaterih planinskih kočah, ki so bile uspešne na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za energetsko in snovno sanacijo planinskih koč, potekala obnovitvena dela. Ker bo pri marsikateri od teh planinskih koč v času obnovitvenih del ponudba prilagojena, že vnaprej prosimo obiskovalce teh koč za strpnost,” še izpostavlja Prašnikar, ki oriše tudi kadrovske izzive v planinskih domovih: “Do glavne planinske sezone se osebje v planinskih kočah popolni in običajno je kar nekaj novih obrazov, ki bodisi prevzamejo oskrbništvo koč ali okrepijo oskrbniške ekipe. Na splošno je v gostinski dejavnosti veliko pomanjkanje kadra in tudi društva se soočajo z izzivi pridobivanja kakovostnega kadra za delo v kočah. Z namenom, da bi planinske koče ponujale prehrano in prenočišča v pravem planinskem vzdušju, PZS organizira posebne seminarje za oskrbnike planinskih koč, ki je bil tudi letos, v sredini aprila, izveden v sodelovanju z Višjo strokovno šolo za gostinstvo, velnes in turizem Bled.”
V visokogorju še sneg
Zadnji konec tedna je v visokogorju snežilo, nižje pa večinoma deževalo, prihajajoči konec tedna pa je pričakovati otoplitev, tako da se bo snežna odeja čez dan ojužila in ponoči pomrznila. “Gore so večinoma še vedno pokrite s snegom, nekaj je tudi novozapadlega. Zato veljajo vsa priporočila za zimsko obiskovanje gora: izberimo pot, ki smo ji kos tako po znanju kot izkušnjah, potrebujemo zimsko opremo – cepin, dereze in čelado – in znanje uporabe te opreme, klože, pomrznjen sneg in težak južen sneg pa od nas zahtevajo posebno previdnost,” poudarja strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije Matjaž Šerkezi in izpostavlja nevarnost krajših snežišč, ki so ostali od zime.
“V večini primerov gre za nekaj metrov zbitega, pomrznjenega snega. Če je to nekje na ravnem, ni težav, te nastanejo, ko je takšno snežišče na strmem pobočju, prek katerega poteka planinska pot. V mislih imamo samo nekaj metrov snežne zaplate. Takšno snežišče lahko prečimo le s primerno opremo (cepin, dereze) in znanjem, sicer je lahko zelo nevarno in se po navadi konča s hudimi poškodbami ali smrtjo, ko človek pade čez skalni skok. Kaj narediti, če pridemo do takšnega predela in nimamo opreme in znanja? Čisto preprosto – obrnemo. Gora nas bo počakala in se bomo nanjo lahko povzpeli drugič,” še poudari.
Derezice in planinske palice so nevarna izbira za prečenje snežišč na strmih pobočjih, saj se ob obremenitvi rade snamejo ali pa ne primejo dovolj. Na celotnem območju držav alpskega loka so vzrok za številne nesreče, saj dajejo lažen občutek varnosti.
Za več idej, kam v hribe, pa kliknite TULE