Planinska zveza Slovenije (PZS) poziva vse, naj se za športno rekreacijo v naravi namesto v gore odpravijo na sprehod v bližini doma. Ponujajo pa tudi spletno knjižnico s kupom vsebin za deževne dni in večere, za vse željne planinskega znanja pa je na voljo spletna Mala šola planinstva.
PZS še vedno poziva vse ljubitelje gora, naj se v trenutnih razmerah odpovejo aktivnostim v gorah in se ne izpostavljajo nepotrebnim tveganjem ter še dodatno obremenjujejo gorskih reševalcev in medicinskega osebja.
“Planinske koče, naravna plezališča in nekatere planinske poti po vsej Sloveniji so zaprti, zato naj se odločajo le za lažje sprehode v bližini doma in upoštevajo priporočila pristojnih. Gore jih bodo počakale, da ohranijo stik z njimi, pa jim je na voljo tudi spletna knjižnica S knjigo v gore, v katero PZS vsak dan doda kakšno brezplačno knjižno ali videovsebino oz. članek iz Planinskega vestnika, za pridobivanje planinskega znanja je vzpostavila spletno Malo šolo planinstva,” so povedali.
Vse obiskovalce gorskega sveta še vedno pozivajo, da ukrepe spoštujejo ter si za rekreacijo izbirajo lažje in manj obiskane poti v svoji okolici, ob srečanju z drugimi ljudmi pa upoštevajo varnostno razdaljo, poleg tega jim bodo domačini hvaležni, če se ne bodo zadrževali na izhodiščih za planinske poti, parkiriščih in igriščih. Sprehod v bližini doma je idealna rešitev.
“Vrag je vzel šalo” – tudi v gorah
Planinska zveza Slovenije je vzpostavila posebno spletno stran koronavirus.pzs.si, na kateri ažurno objavlja ukrepe in priporočila.
“Z vso resnostjo moramo postaviti osebne cilje na stran in se držati omejitev gibanja, saj lahko le z odgovornim ravnanjem pripomoremo z zajezitvi širjenja epidemije in zmanjšamo tveganje za nesreče. Vrag je vzel šalo! Vidimo, kaj se dogaja v tujini, kjer niso dovolj upoštevali omejitev, zato še enkrat pozivamo ljubitelje gora, naj se v trenutnih razmerah odpovejo aktivnostim v gorah in se ne izpostavljajo nepotrebnim tveganjem ter tako še dodatno obremenjujejo reševalcev in medicinskega osebja. Planinske koče po vsej Sloveniji so zaprte, prav tako naravna plezališča, planinska društva so na pobudo civilne zaščite ali odredbe občin zaprla nekatere planinske poti, zato prosimo vse, naj se odločajo le za lažje sprehode v bližini doma in upoštevajo priporočila pristojnih,” poudarja generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko in opozarja, naj spremljajo javne objave, saj se bo gibanje po vsej verjetnosti v prihodnjih dneh še bolj omejilo.
“Poleg tega obiskovalce gorskega sveta in nasploh narave prosimo, naj ob odgovornem ravnanju drug do drugega ne pozabijo na odgovoren odnos do narave in smeti ne puščajo pri zaprtih planinskih kočah ali na izhodiščih planinskih poti, ampak jih odnesejo domov in tam odložijo v ustrezne zabojnike.”
Foto: Manca Ogrin
Planinske koče niso zbirališče
Planinske koče so že prejšnji teden do nadaljnjega zaprle svoja vrata. “Zato naj se obiskovalci pri njih ne zadržujejo v skupinah, tam ne posedajo na klopcah in otroci naj ne plezajo po igralih. Prav tako so zaprti plezalni centri in telovadnice, planinska zveza pa je ta teden pozvala tudi planinska društva, odseke in druge skrbnike plezališč, ki tega še niso storili, da začasno zaprejo naravna plezališča in tako pomagajo pri zajezitvi epidemije in tveganju nesreč,” opozarjajo na PZS.
Družabna omrežja še vedno polna fotografij iz gora
Ob tem pa povedo, da planinska društva, njihovi odseki in klubi sicer dosledno upoštevajo priporočila o prekinitvi dejavnosti ter na spletnih straneh objavljajo tudi ukrepe za omejitev širjenja novega koronavirusa, je pa na družbenih omrežjih še vedno zaslediti veliko objav o individualnih zahtevnih vzponih oz. vzponih v manjših skupinah ter ignoriranje priporočil in pozivov pristojnih.
“Družbena omrežja so še vedno polna aktualnih fotografij iz gora, na katerih se turno smuča, gorsko kolesari, pleza … Gorski reševalci smo v prejšnjem tednu pozvali javnost, da se za čas izredne situacije odpove vsem dejavnostim v gorskem svetu, kamor sodi tudi plezanje v plezališčih, ker je s tem povezano tveganje za poškodbe, poleg tega pa so jasna navodila, da v primeru poškodbe v gorah in suma na okuženost s covidom-19 posadka helikopterja ne bo odobrila prevoza, gorski reševalci pa moramo v tem primeru postopati po posebnih predpisanih metodah, s čimer se podaljšata intervencijski čas do ponesrečenca in sam sistem reševanja, prav tako se moramo zavedati, da zdravstveni domovi obratujejo v posebnih pogojih,” opozarja strokovni sodelavec PZS in inštruktor gorskega reševanja Matjaž Šerkezi in dodaja: “Težko razumem, da posamezniki tega ne razumejo, še težje pa, da nekateri toliko intenzivneje objavljajo na družbenih omrežjih, kaj počnejo, kje so bili – od plezanja v plezališčih, vzpona na Triglav, Raduho in še ne vem, kam. To razumem kot spodbujanje množic k neodgovornosti in nepotrebnemu izpostavljanju ne le sebe, ampak predvsem tistih, ki bodo morali v primeru nesreče poskrbeti zanje, torej gorskih reševalcev, medicinskega osebja, gasilcev …”
Od doma po novo planinsko znanje na splet
Čas doma lahko izkoristimo tudi za pridobivanje planinskega znanja – ter se v Mali šoli planinstva na spletni strani PZS s pomočjo videovsebin naučimo planinske vozle ali kakšno drugo veščino za varnejši obisk gora.
Foto: Manca Ogrin
S knjigo v gore. “Namesto da še dodatno obremenjujejo gorske reševalce, lahko ljubitelji gora preberejo kakšno zgodbo o reševanju – Vladimir Habjan v zbirki kratkih zgodb Čez rob opisuje zahtevne, nevarne in težavne razmere, v katerih pogosto delujejo ti prostovoljci. Mladi planinci lahko osvežijo ali nagradijo svoje znanje ob nalogah iz Planinskega zabavnika in Planinskega zabavnika 2, v katerem jih Urška Stritar, Karmen Usar, Natalija Marovt, Mojca Stritar Kučuk in Emil Pevec uvajajo v gorski svet. Planinski vestnik, najstarejša še izhajajoča slovenska revija, je v 125 letih preživel vse viharje in poročal o marsičem lepem in bridkem, zato mu lahko zaupamo tudi danes,” svetujejo.
Ko moramo ostati doma, bodo za kratkočasenje dobrodošle legendarne zgodbe Rada Kočevarja v knjigi Tista lepa leta in Joža Miheliča v knjigi Vprašaj goro, najmlajše bo v gore popeljala Pravljičarija pod Triglavom Kristine Menih. V spletni knjižnici S knjigo v gore je najti tudi nekaj povezav do gorniških filmov, npr. o Aljaževem stolpu, alpinističnem vzponu na Latok 1 ali himalajskih vrhovih Slovenk, ter do virtualne razstave Korajža je ženskega spola Slovenskega planinskega muzeja. PZS vsak dan doda kakšno brezplačno knjižno ali videovsebino oz. članek iz Planinskega vestnika.
Knjige Planinske založbe PZS lahko najdemo tudi v e-knjižnici in e-knjigarni Biblos: Velikani Himalaje (Viki Grošelj), Čez rob (Vladimir Habjan), Ljudje v gorah (Dušan Škodič) ter kot novosti še naslove Vprašaj goro (Joža Mihelič), Tista lepa leta (Rado Kočevar in Mojca Volkar Trobevšek), Plezalna tehnika (Marjan Keršič – Belač), Pravljičarija pod Triglavom (Kristina Menih) ter Pravljica o gamsku Viliju in gorskih rožicah (Stanka Klakočer).
