Predstavniki organizacij so se strinjali, da so trendi na področju varnosti v slovenskih gorah zaskrbljujoči. Reševalci GRZS so v letu 2023 posredovali na 687 intervencijah, kar je bilo največ doslej.
V to številko niso vključene intervencije v času katastrofalnih poplav, dejstvo pa je tudi, da je bilo v tednih po poplavah v gorah manj obiskovalcev kot običajno. Gorski reševalci so v intervencijah lani reševali 405 Slovencev in 293 tujih državljanov. Na 322 intervencijah so bile reševane osebe nepoškodovane.
Podcenjevanje razmer v gorah
Zlasti se povečuje število reševanj zaradi ravnanj, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, kot so podcenjevanje razmer v gorskem svetu, precenjevanje lastnih sposobnosti in neustrezna oprema. K temu pomembno prispeva povečan obisk gora, zlasti po pandemiji covida-19, pa tudi zanašanje na nezanesljive vire informacij, kot so fotografije in videoposnetki z družbenih omrežij vplivnežev, neustrezni sistemi GPS, mnogotere nepreverjene aplikacije in splošne vremenske napovedi.
Tujci nimajo dovolj informacij?
Vsi so se strinjali, da v Sloveniji potrebujemo spletna orodja, ki bi služila kot zanesljiv vir kakovostnih informacij zlasti za tujce. Posebej nujno bi bilo nemudoma zagotoviti specializirano vremensko napoved za gorski svet vsaj v angleškem jeziku.
Podpredsednik GRZS Klemen Belhar je dejal: “Vsakoletna analiza nesreč v gorah in na težko dostopnih terenih pokaže, da je nesreč vedno več, tudi zaradi vedno večjega obiska gora. Lansko leto je izstopalo število intervencij, v katerih so bili udeleženi tuji turisti (43 odstotkov) in število intervencij, v katerih smo reševali nepoškodovane osebe (47 odstotkov). Nesreče so se v največji meri zgodile zaradi zdrsa, nepoznavanja terena, fizične in psihične nepripravljenosti. Helikopter je posredoval v kar 43 odstotkih intervencij. Veliko tujih obiskovalcev slovenskih gora še vedno ne upošteva osnovnih pravil, ki jih moramo upoštevati že pred odhodom v gore. Poudarjamo, da so turisti, ki zahajajo v slovenske gore, velikokrat na turo slabo pripravljeni, brez ustrezne opreme in velikokrat podcenijo zahtevnost slovenskih gora. Veseli nas, da so opozorila in pobude GRZS spodbudile tesnejše povezovanje organizacij, ki skrbimo za varnost v gorah, in deležnikov s področja turizma, saj lahko skupaj dosežemo, predvsem pri tujih obiskovalcih, veliko boljšo osveščenost in izboljšanje varnosti v slovenskih gorah.”
Gorništvo ni pohodništvo & problem influencerjev
Policist Gorske policijske enote Bojan Kos je med drugim povedal: “Slovenske gore so namreč specifične, teh specifik pa da je veliko. Med najpomembnejšimi je zagotovo ta, da pri večini gora v Sloveniji ne gre za pohodništvo (angl. hiking), ampak gorništvo (angl. mountaineering), ki zahteva specifična znanja, opremo, večinoma pa tudi določene izkušnje, ki jih predvsem tuji gosti velikokrat nimajo. Konfiguracija terena je namreč večinoma skalnata, že nizki hribi pa imajo lahko vse značilnosti pravega visokogorja. In višje kot gredo, bolj izpostavljeni so in bolj nevarno je lahko zanje. Do tega po oceni policije prihaja zaradi razmaha instant turizma, napačnega informiranja obiskovalcev in napačnih predstav o zahtevnosti gora ter nepravilne uporabe terminov, influencerstva in s strani obiskovalcev uporabljenih nepreverjenih spletnih strani.”
Podpredsednik PZS Martin Šolar je poudaril: “Pohodništvo oziroma planinstvo ali hoja v gore so doživetja, ki jih ponuja domala vsak slovenski kraj, mesto, destinacija. Hkrati je hoja v gore že nekaj let tudi (modni) hit športa in rekreacije. Vse več ljudi je v gorah, tako ljudi, ki tu živimo, kot obiskovalcev, turistov. Planinska zveza Slovenije je največja prostovoljna organizacija, ki že 130 let vzpodbuja in razvija hojo v gore ter skrbi za osnovno planinsko infrastrukturo – poti in koče. Populacija ljudi, ki redno hodi v gore ali jih obiskuje v času dopusta, je izjemno velika in večina ni deležna tako imenovane vseživljenjske vzgoje in rasti varne in odgovorne hoje v gore, kar spodbujamo v planinskih društvih in na sami Planinski zvezi Slovenije. V času množične obremenitve gora in vse večjega števila nesreč mnogi iščejo odgovore na PZS, naš domet pa je v bistvu omejen. Poskušamo s svetovanjem, preventivo, z ozaveščanjem javnosti, vendar sami ne bomo zmogli. Le v povezovanju s turizmom, vodniki, reševalci, nenazadnje s proizvajalci sodobne potrebne tehnične opreme, ki nam je v pomoč pri gorništvu, nam lahko uspe. Vsekakor pa se varne hoje v gore, poznavanja gora in pravilne uporabe prave opreme ne da naučiti na hitro.”
Predsednik tehnične komisije ZGVS Tadej Debevec je k temu dodal: “Za zagotavljanje najvišje možne varnosti gostom v gorah in delovanje v skladu z zakonodajo je najem gorskega vodnika z licenco IFMGA nujen v primeru vodenja vseh plezalnih in zahtevnejših tur tako pozimi kot poleti. Tudi v primeru drugih tur se agencijam in drugim organizacijam na področju gorniškega turizma priporoča najem gorskega vodnika kot edinega strokovnega profila v slovenskem prostoru, ki je izobražen za profesionalno vodenje tur vseh težavnosti in oblik v gorskem svetu.”
Posebno pozornost želijo partnerji posvetiti dialogu s turističnimi delavci na terenu – delavci v turistično-informacijskih centrih, na recepcijah in pri ponudnikih nastanitev in tako naprej. Pogosto imajo namreč prav ti največ neposrednega stika s turisti, zato je njihovo izobraževanje in osveščanje ključnega pomena.
