Kum je en najvišjih slovenskih vrhov in najvišja gora Posavskega hribovja. Z višino 1220 metrov in značilno podobo hriba z dvema vrhovoma (na vzhodnem je RTV oddajnik, na zahodnem cerkev sv. Neže in planinski dom) v središču Zasavja, je viden skoraj z vseh višjih predelov Slovenije. Je najvišji vrh Zasavja in Dolenjske, zato ga Zasavčani imenujejo tudi Zasavski Triglav, Dolenjci pa Dolenjski Triglav.
Foto: arhiv PD Kum
Razgledna točka
Kum je osrednji vrh obsežnega Kumljanskega hribovja, ki se razteza med Savo na severu in dolino Sopote na jugu, od Radeč na vzhodu, do Polšnika na zahodu. Na vrhu je tudi razgledna točka, s katere lahko občudujemo vrhove večjega dela Slovenije. Ob lepem vremenu razgled z vrha seže od bližnjega Posavskega hribovja do nekoliko bolj oddaljenih Kamniških in Savinjskih Alp, Karavank ter Julijskih Alp s Triglavom.
Foto: arhiv PD Kum
Cerkev sv. Neže
Cerkev sv. Neže, tik pod planinskim domom, ki je bila zgrajena v srednjem veku, obnovljena pa po požaru okoli leta 1600, je že vrsto let romarsko središče, kjer se romarji zbirajo predvsem na Kumsko nedeljo, to je prvo nedeljo po sv. Jerneju oziroma zadnjo v avgustu.
Kum v večerni zarji (Foto: Marjeta Bricl)
Planinska koča
Po zgodovinskih podatkih naj bi bilo v mežnariji na Kumu mogoče prenočiti že daljnega leta 1903, začetki planinskega turizma na Kumu pa segajo v leto 1928, ko je Posavska podružnica SPD v mežnariji opremila sobo za izletnike in planince. Po osvoboditvi je Planinsko društvo Trbovlje dobilo v last mežnarijo in njeno depandanso; obe zgradbi je obnovilo, septembra 1948 pa uradno odprlo kočo na Kumu.
Vrh je izjemno priljubljena turistična točka, planinski dom, ki je bil leta 2015 izbran za naj planinsko kočo leta, pa je poznan tudi po okusni hrani in odlični pripravi. Odprt je vse dni v tednu, razen ob ponedeljkih. V dveh gostinskih prostorih in na terasi je prostora za okoli 100 obiskovalcev, dom pa ponuja tudi 28 ležišč in12 na skupnih ležiščih v depandansi.
Vir: hribi.net, slovenijanadlani.si, pzs.si, pd-kum.si
