Sončni dnevi so kot naročeni za daljše pohode. Dan je že daljši, sonce je prijetno toplo, zrak pa še ne prevroč, temveč svež in poživljajoč – idealen za večurno hojo.
Tako je bila ena nedelja v marcu namenjena že nekaj časa želenemu krogu: Škofja Loka – Lubnik – Sv. Tomaž – Praprotno – Križna Gora – Škofja Loka.
Jutro je bilo že mimo, a sijalo je čudovito toplo sonce, ko sem naredila prve korake mimo Loškega gradu. Pot je bila kopna in suha, proti vrhu pa še rahlo snežena in blatna. Lubnik se je kopal v sončni svetlobi in na njegovem vrhu se je sončila množica planincev. A nisem se zadržala, ampak podala naprej proti Sv. Tomažu. Vmes se je prileglo privoščiti malico, Tomaž pa me je pričakal v vsej svoji idili. Postala sem pri cerkvi iz 15. stoletja, ki je tudi hvaležen fotografski motiv.
Sledil je spust po cesti do vasi Praprotno, nato pa na drugo stran ceste ter kar kmalu na stezico desno proti Križni Gori. Odcep označuje obledela markacija, pot do vrha pa vztraja s strmino – domačini ji pravijo »čez Komarčo«, in zares ji pristoji ta naziv. Ob prihodu na Križno Goro sem si končno oddahnila in si privoščila malico ter uživanje v razgledih. Nizka, a tako bogata s pogledi!
-
- Škofja Loka
-
- Začetni del poti
-
- S Križne gori proti Škofji Loki
-
- Pogled s Tomaža nad Praprotnim
-
- Pred Škofjo Loko
-
- Proti Sv. Tomažu
-
- Križna Gora, v ozadju Lubnik
-
- Križna Gora
-
- Cerkev v Stari Loki
-
- Zimsko-pomladne sence
-
- Sv. Tomaž
Še spust, skozi vas Trnje in Staro Loko do Škofje Loke, kjer me je čakal avto. Skupno sem porabila šest ur, na števcu pa se je nabralo 21 kilometrov. Zagotovo ena najlepših pohodniških poti, kar sem jih kdaj prehodila. Lep dan je bil. Še se podam sem gor.
Škofja Loka – Lubnik – Sv. Tomaž – Praprotno – Križna Gora – Škofja Loka
21 km
6 ur
