Loška dolina je polna čudes in eno izmed njih je tudi Križna jama. Je aktivna vodna jama s sigastimi pregradami, jezerci in tekočo vodo, ki ustvarja različne skalne oblike, kot so fasete, žlebiči, stropne kotlice in ostale jamske oblike.
Kar me je pri obisku zelo navdušilo, je vodilo in trud Društva ljubiteljev Križne jame, da bi jamo zavarovali pred posledicami obiska. Tako se lahko naravno obnavljajo sigove pregrade. Jama tako spada med najbolj ohranjene turistične jame v Sloveniji in je edina naravno ohranjena turistična jama v Sloveniji, zato v njej ni električne razsvetljave in betonskih poti. Za ogled smo dobili gumijaste škornje in akumulatorsko svetilko.
Podzemna jezera
Jama ima čudovita naravna jezera in ker je izločanje karbonata iz vode na brzicah v primerjavi s počasi tekočo jezersko vodo za več kot desetkrat hitrejše, so na mestu brzic nastali sigovi jezovi, za njimi pa do sedem metrov globoka jezera.
Jezer, čez katere se da v Križni jami prepeljati s čolnom je 22, če prištejemo še manjša jezerca iz Blatnega rova, pa je v Križni jami skupno kar 45 jezer.
Številne živalske vrste
Voda v jami je skromna s hranili, a do leta 2000 je bilo v jami odkritih 50 podzemnih živalskih vrst, kar jo po pestrosti uvršča na 4. mesto na svetu. Pogoste so tudi jamske živali, zlasti netopirji mali podkovnjaki, ki imajo tu drugo največje prezimovališče v Sloveniji. Začetne dele jame obiščejo tudi kakšna sova, ptice, polha, kuna ter druge.
Foto: Csaba Egri
Nahajališče jamskega medveda
Del kosti (lobanje) lahko vidite ob vsakem ogledih Križne jame, več ostankov kosti jamskega medveda pa ob alternativnem obisku Medvedjega rova.
Kosti medveda prišleka (Ursus ingressus) je v Križni jami prvi opazil Aleksander Skofiz leta 1847, o tem poročal kustosu ljubljanskega muzeja Henriku Freyerju, izkopavanja pa je šele leta 1878 pričel Ferdinand von Hochstetter. V štirih dneh jih je izkopal več kot 2000, karto najdbo kosti jamskega medveda uvršča med najbogatejše v tem delu Evrope. Iz kosti je sestavil dve popolni okostji, ki sta bili poslani v dunajski naravoslovni muzej.
Kosti naj bi bile stare od 45.000 do 146.000 let, o tem ni točnega podatka. Glede na količino kosti je možno, da je bila jama brlog več deset tisoč let. Na številčno in daljšo poselitev kažejo tudi številni medvedji obrusi na skalnih štrlinah.
Arheološki ostanki
Arheologi so v vhodnih delih našli precej starih keramik, najstarejše so stare skoraj 5 tisoč let (iz časa eneolitika, okrog 2800 pr. Kr.). Ljudje so jamo uporabljali kot skrivališče, ne bivališče.
Ogled s čolnom
Vsak obisk vključuje vožnjo s čolnom. Na krajšem ogledu ali krajšem ogled z ogledom Medvedjega rova se boste peljali s čolnom po 1. jezeru. V kolikor pridete na daljši (3-4 ure) ogled vas bo pot vodila čez 13 jezer, vse do dvorane Kalvarije.
Na najdaljšem, alternativnem ogledu (7 ur) do Kristalne gore, pa se gre skupno čez 20 jezer.
V poletnem času je vode malo, največ in najbolj čistejša je pozimi, zato je takrat tudi najprimernejši čas za obisk. Zagotovo se vrnem, da mi pokaže svoje čare še, ko je polna vode.
Kako do tja?
Na Bloški polici zapustimo glavno cesto proti Novi vasi in z vožnjo nadaljujemo desno v smeri Loža, po njej se peljemo le nekaj sto metrov, nato pa nas oznake za Križno jamo usmerijo desno na vzporedno makadamsko cesto. Ta nas pripelje do križišča, kjer nadaljujemo naravnost, od križišča naprej pa smo hitro na parkirišču pred jamo.
