Pot vodi izpred spominskega parka do kraških ponorov – ponikev, vmes pa si lahko ogledamo redko rastišče ogroženih velikonočnic.
V spominskem parku je posodobljeno vodno korito s fontano v spomin na nekdanje vodno korito za napajanje živine, za cerkev svetega Martina, kjer stoji leseni štepih (vodnjak).
Teh je, kot pravijo v Turizmu Šentjur, na Ponkovškem precej, kar kaže na oteženo preskrbo s pitno vodo nekoč. “Mimo pokopališča na levo opazite rastlinsko čistilno napravo, ki čisti odpadne vode kraja in je bila prva te vrste v Sloveniji. Desno pod hribom svetega Ožbalta izvira potok Meklen, kjer so ženske nekoč prale perilo, od tod ime Periše,” opišejo pot.
Ob cesti sta vidna dva kraška izvira, stalni in presihajoči, ki se napajata iz ponorov – ponikev v Mlakarjevih rupah.
Rastišče velikonočnice
Velikonočnica s svilnato žametnim stebelcem in izjemno vijoličnim cvetjem pritegne pozornost vsakega obiskovalca. Prav zaradi tega je močno izpostavljena iztrebljanju. Cveti februarja, marca ali aprila – odvisno od vremena. Je ogrožena in zaščitena rastlinska vrsta v Sloveniji.
Rastišče velikonočnice na Boletini spada v zavarovano območje Nature 2000 in je ena najbolj obiskanih destinacij na obrobju Ponikve – 1 km od cerkve sv. Martina na Ponikvi, po cesti v smeri proti Šentvidu, mimo naravne vaške biološke čistilne naprave.
Rastišče v Boletini na Ponikvi je urejeno za obiskovalce.
Dobrih sto metrov naprej pa lahko občudujemo izginotje vode v globinah kraških ponorov – ponikev, po katerih je kraj Ponikva dobil ime.
“Ob kozolcu pri Vinotoču Šmid, kjer se lahko tudi okrepčate, je lep razgled na suho kraško dolino, ob lepem vremenu tudi na Kamniško-Savinjske Alpe. Šmidov štepih leži na strmem kraškem pobočju, zanimiv je zaradi kaverne (votline) s stalaktiti globine 4 metrov,” še opišejo pot, ki se nadaljuje do rojstne hiše dr. Stanka Buserja, zaključi pa krožno skozi gozd na cesto, ki vodi nazaj na Ponikvo.
Več o velikonočnici: Turistično olepševalno društvo Ponikva
