Dolina Tóple je ena redkih alpskih dolin, ki je ohranila svojo tradicionalno podobo kljub spremembam in razvoju.
S površino okrog 1400 hektarjev spada Tópla med manjše doline, v njej pa lahko obiskovalci najdejo 5 domačij, ki tvorijo t.i. celke, prave primerke nekdanje kmečke alpske arhitekture, ki jih obdajajo obsežni smrekovi in macesnovi gozdovi.
Kot celotno območje Mežiške doline je tudi v Tóplo segel vpliv rudarstva, kjer je nekdanji vhod v rudnik, pa tudi ostanki žag venecijank in starih mlinov.
Obiskovalci Tople lahko opazijo številne živali in rastline: od ruševca do vijoličastega alpskega zvončka
Biotsko raznovrstnost predstavljajo alpski zajec, alpski jereb ali belka, ruševec, divji petelin in gozdni jereb. Travniki in pašniki predstavljajo pomembna bivališča metuljev, medtem ko v gostih gozdovih gnezdijo tudi nekatere ujede, v čistem potoku Tópla lahko ostro oko opazi postrv potočnico, raka koščaka in potočne školjke, ki so zaradi svoje ekološke funkcije zavarovane živalske vrste.
Na tem območju so zadnje zatočišče našle tudi nekatere ogrožene rastline, med katerimi izstopajo rožnata socvetja divjih orhidej. V začetku maja strme skalnate stene pozlatijo cvetovi avriklja, še izpod zadnjih zaplat snega pa na plano pokukajo vijoličasti alpski zvončki. Kasneje lahko obiskovalci parka opazijo tudi alpsko zlatico, alpsko azalejo in kamniško murko.
V krajinskem parku Topla je tudi eno izmed izhodišč na mogočno Peco, ki predstavlja najvzhodnejšega tisočaka v Sloveniji.
