»Poleg krajinskega parka Strunjan je tako Debeli rtič zdaj že druga slovenska destinacija v ugledni družbi, v kateri so tudi hrvaški Brioni in Mljet, podvodno mesto Pavlopetri-Elafonisos na grškem Peleponezu, parki v južni Franciji, Malti ali sosednji Italiji«, pravi direktor izolskega zavoda Iztok Škerlič. Poleg naravne navezanosti na morje in trajnostnega varovanja okolja morajo nosilci znaka znati »strateško načrtovati, kako upravljati z okoljem, ga sistematično promovirati in s tem izobraževati in ozaveščati javnost«, dodaja Škerlič.
Projekt INHERIT sicer zajema obalna območja trinajstih držav partneric na severni obali bazena Sredozemskega morja: Albanije, Bosne in Hercegovine, Cipra, Črne gore, Gibraltarja, Grčije, Francije, Hrvaške, Italije, Malte, Portugalske, Slovenije in Španije. Njegovo osnovno poslanstvo je trajnostno varovati in vrednotiti obalno in pomorsko naravno dediščino Sredozemlja, sofinanciran pa je iz programa sodelovanja Interreg Mediteran.
Debeli rtič ima izjemno bogato floro in favno
V Sloveniji je aktivnosti projekta INHERIT odlično koordiniral izolski Javni zavod za podjetništvo in razvojne pobude, zato so se dobre novice poleg Ankarana, matične občine Debelega rtiča, najbolj razveselili prav v Izoli.
Debeli rtič je bil tokrat edini slovenski kandidat, izbran skupaj s štirimi hrvaškimi, po dvema francoskima, malteškima in grškima ter po enim italijanskim in španskim območjem.
Krajinski park Debeli rtič na samem robu Ankaranskega zaliva kljub majhni površini vsega 3,4 km2 odlikuje izjemno bogata vegetacija, v kateri izstopajo vinogradi in oljčni gaji. Nad morjem se pne flišni klif, pod gladino pa na podmorskih grebenih srečamo morske konjičke, želve, leščurje in rakovice, velike morske pajke.
Vir: Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola
