Kako neverjetno lepa in raznolika je naša Slovenija! Ter še vedno varna, čista, s pitno vodo in kot solza čistim zrakom.
Po poti nazaj z avtobusom je zanimivo opazovati kraje, ki s hitrostjo bežijo levo od nas. Poglej, tam smo hodili! Pot, za katero smo porabili pet dni hoje, mine v uri in pol. Kako popolnoma drugače jo je doživeti na dveh nogah…
Ko si na poti, šele opaziš te vsakdanje stvari, ki so v resnici veliko bogastvo. Nekaj najlepšega je ob koncu dneva stopiti pod osvežilni tuš ali se sredi vročega dne osvežiti v potoku. Varujmo to, se čudimo, se veselimo. Hodimo.
Hvala za še eno pot, za še en nepozabni spomin. Za ljudi, ki sem jih na poti srečala ter za vse skrite lepote, ki mi jih je bilo dano odkriti. Hvala za še eno neprebrano knjigo, knjigo o sebi.
In še nekaj: To, da je lakota najboljša začimba!
Za konec še besede Tomaža Pengova, ki me nagovarjajo. Naj bodo navdih tudi za vaše poti:
V nasmehu nekega jutra,
Stopiš na svoje križišče,
In streseš pesek s popotnih čevljev.
Nekdo te vpraša, kam hočeš.
Ti skriješ utrujene noge,
In poveš, da si bil tam.
(T. Pengov)
