Vse več ljudi išče oddih in sprostitev v alpski naravi. Posledice tega vplivajo na živalski in rastlinski svet, kakor tudi na destinacije, na tamkajšnjo infrastrukturo in na lokalno prebivalstvo. Projekt speciAlps2 – pod geslom “Kaplja za kapljo kamen izdolbe” predstavlja prispevek k zaščiti narave in krajine v Alpah, okvir za razvoj učinkovitih ukrepov za vodenje obiskovalk in obiskovalcev v štirih pilotnih regijah in platformo za vsealpsko izmenjavo. Ena izmed teh regij je tudi v Sloveniji: Kamniško-Savinjske Alpe.
Preveč avtomobilov, preveč ljudi. Ob južnem obrobju slovenskih Kamniško-Savinjskih Alp poteka trasa nihalke – vzpenjače, ki vodi do planšarskega naselja na Veliki planini. Toda ta majhen, idiličen kraj se kljub temu duši pod bremenom jeklenih konjičkov.
Kot opozarjajo v CIPRA, so načrti za postavitev poletnega sankališča in naprave za spust po jeklenici (zipline) vzklili brez javne razprave in navkljub dejstvu, da se pod ekološko izjemno občutljivo planoto nahajajo dragoceni izviri pitne vode. “Z ogorčenjem smo poznavalci Velike planine, kot zgodovinske in naravne zakladnice, ki ohranja starodobno vsebino in podobo, odkrili informacijo, da namerava Družba Velika planina d.o.o. na Veliki planini poseči v starodavno dediščino in naravno bogastvo,” so opozorili februarja.
Izzivi alpskih regij
Vse štiri pilotne regije – Kamniško-Savinjske Alpe, Naravni park Tiroler Lech v Avstriji, Planinska vas Balme v Italiji in nemški Bad Reichenhall, Alpsko mesto leta 2001, – se soočajo z izzivi in preskušajo konkretne rešitve na področju vodenja obiskovalk in obiskovalcev. “Vse skupaj bodo zaokrožili interaktivni zemljevid s primeri dobre prakse pri vodenju (turističnih) obiskovalk in obiskovalcev, tri mednarodna srečanja, priporočila za regionalno in vsealpsko politiko in številne objave v družbenih medijih in na družbenih omrežjih,” povedo v projektu speciAlps2, ki predstavlja kooperacijski projekt Mednarodne organizacije za zaščito Alp (CIPRA) in omrežja občin »Povezanost v Alpah« (AidA).
Projekt financira Nemško zvezno ministrstvo za okolje, varovanje narave, gradnjo in jedrsko varnost.
»Stojimo na pomembnem križišču, toda za nadaljnjo pot se moramo odločiti skupaj. V pilotni regiji bomo organizirali srečanja, se zoperstavili izzivom in zasnovali celovite razvojne predloge za izbrana območja,« pojasnjuje koordinatorica pilotne regije Katarina Žakelj.