Letošnja jesen nas iz dneva v dan razvaja z jasnimi dnevi, ki so čez dan tako topli, da lahko odvržemo dolge rokave ter se prepustimo božanju sončnih žarkov. Čas v letu, ko so dnevi krajši, je zato prijaznejši do nas, saj nam daje možnost, da se v kratkem dnevu naužijemo svetlobe, se ogrejemo ter naužijemo svežega in že ostrega zraka.
Na Blegoš, ki je visok 1562 metrov, vodi kar nekaj poti, tokrat pa sem si v okviru danih razmer izbrala pot, ki vodi iz Selške doline in sicer iz vasi Martinj Vrh. Do tja prispete preko Škofje Loke in Železnikov ter nato sledite tablam – prva vas usmeri levo iz glavne ceste, nato pa se po cesti peljete vse do zadnje hiše v Martinj Vrhu oziroma sledite oznakam.
Bukovi gozdovi
Avtomobil sem pustila ob gozdni poti, hodila nekaj sto metrov po ravnem do kamnoloma, nato pa je bilo treba zagristi v klanec. Pot na Blegoš iz Martinj Vrha je med bolj strmimi, a tokrat sem si jo izbrala ravno zato – da začutim noge, mišice in moja pljuča dobijo obilo zraka. Bukov gozd me je spremljal celotno pot, opazila pa sem tudi ostanke Rapalske meje, ki je tekla tu v bližini.
Gologlavi vrh
Po uri in pol se je pred mano že bleščal neporasli vrh in veselila sem se, da končno spet uživam v zares širnem razgledu z Blegoša. Njegov vrh je prostran, neporasel in našla sem si kotiček zase, kjer sem se čisto poletno predajala soncu, si vmes naredila še malico ter enostavno – bila.
Hvaležna za toliko čudovite in neokrnjene narave.
Foto: Petra Nastran
