Izjemnih Slovenk, ki so izstopile iz množice, ni malo. Najdemo jih na številnih področjih, v umetnosti, kulturi, športu, znanosti, politiki, gospodarstvu in pri humanitarnem delu. Tokrat izpostavljamo nekatere, ki so med drugim navdihnile tudi doživetja oz. turistično ponudbo v svojih domačih krajih …
Celje z Barbaro Celjsko in Almo M Karlin
S poroko z najvplivnejšim evropskim vladarjem 14. stoletja Sigismundom Luksemburškim, je Barbara Celjska postala ena najvplivnejših žensk tistega obdobja. Postala ogrska, češka in nemška kraljica ter s tem najvišje kronana glava v slovenski zgodovini. Barbaro Celjsko in rodbino Celjskih grofov lahko spoznate z obiskom Starega gradu v Celju.
Življenje in pot Alme M. Karlin, ki se je z malo denarja in pisalnim strojem podala okoli sveta, kar je bilo v obdobju po prvi svetovni vojni za žensko precej nenavadno, lahko spoznate v njeni hiši in v Pokrajinskem muzeju Celje. Svoja osem let trajajoča pogosto nenavadna in eksotična doživetja je opisala v člankih in knjigah, ki so jih objavili v različnih državah, ter na predavanjih po evropskih univerzah in drugje.
Divača in bolnica Franja
V Divači domuje Muzej slovenskih filmskih igralcev, kjer lahko spoznamo Ito Rino, kraljico filma v 20. in 30. letih 20. stoletja, ki jo postavljajo ob bok Greti Garbi in Marlene Dietrich.
Bolnica Franja je svojevrsten spomenik humanosti, ki je med 2. svetovno vojno rešila življenje številnim partizanom. Bolnica je delovala skrita očem, v ozki soteski na območju Cerknega. Ime je dobila po izjemni zdravici dr. Franji Bojc Bidovec, ki je z veliko mero skrbnosti in požrtvovalnosti prevzela vodenje bolnišnice in poskrbela za njeno širitev.
Na “kofe” v Ljubljano
Samosvoja slikarka, ki je kljubovala družbenim normam konec 19. in začetku 20. stoletja ter živela po svojih pravilih, Ivana Kobilica, se je za slikarsko kariero odločila zelo zgodaj, pri 16 letih. Njen opus obsega več kot 350 likovnih del, med katerimi velja omeniti sliki Poletje in Likarice, ki sta bili razstavljeni tudi na mednarodni razstavi v Parizu. Med najbolj znanimi deli je še Kofetarica, slika, ki je bila pri srcu tudi slikarki sami in je do konca življenja ni prodala. Danes izbrana dela Ivane Kobilce lahko občudujete v Narodni galeriji v Ljubljani.
Po navdih k športnicam
Slovenski alpinizem je dal številne vrhunske alpiniste, ki so skozi zgodovino osvajali najvišje vrhove sveta in preplezali številne prvenstvene smeri. Med izjemnimi alpinisti so tudi Slovenke, ki so bile ene prvih žensk na svetu, ki so konkurirale moškim kolegom v najbolj zahtevnih smereh. Pionirki ženskega alpinizma v Sloveniji sta bili Pavla Jesih in Mira Marko Debelak, ki sta se s svojimi alpinističnimi podvigi v najtežjih smereh slovenskih Alp suvereno postavili ob bok najboljšim alpinistom. Marija Štremfelj se je v zgodovino vpisala kot prva Slovenka na vrhu Mount Everesta, skupaj z možem Andrejem pa sta bila sploh prvi zakonski par na najvišjem vrhu sveta. Drzne slovenske alpinistke med drugim lahko spoznate v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani in v zgodbi, ki razkriva njihov neizmeren pogum.
Pot pisateljic
Pot pisateljic je izjemno pripoveden način razkrivanja njihovega življenja in ustvarjalnosti. Povezuje simbolne in fizične točke njihovega življenja in dela – muzeje, spominske sobe, čitalnice, spomenike, kavarne, knjižnice in druge javne prostore. Ob znanstevnih in kulturnih dejavnostih bo pot vključevala in bogatila lokalne skupnosti in turistične znamenitosti, kreativno industrijo, gastronomijo in kulturni turizem.
Slovenke, vključene na pot pisateljic, so Zofka Kveder (1878 – 1926) pisateljica, dramatičarka, prevajalka, novinarka in feministka; Lili Novy (1885 – 1958) pesnica in prevajalka, ter Ljubka Šorli (1910 – 1993), pesnica.
