S svojimi 1.025 metri nad morjem Lubnik res ne spada med vršace, a njegova oblika in lega sta taki, da ga opazimo tudi od daleč.
Tokrat je bilo moje izhodišče mesto Škofja Loka, kjer sem parkirala na enem izmed parkirišč, ki jih drugo najstarejše slovensko mesto nudi kar precej.
Podala sem sem se proti Loškemu gradu ter kmalu prišla na širni travnik, ki nudi razglede na Lubnik, Škofjo Loko in Kamniško-Savinjske Alpe. Že sem stala na razgledni plošči na Kranclju, še malo naprej pa šla mimo domačije Grebenar, ki je v božičnem času znana po jaslicah v domači hiši.
Na Lubnik v dveh urah
Pri oznakah za smeri na Lubnik sem izbrala tisto, ki vodi mimo Starega gradu. Klanec ni pojenjal, vzpenjala sem se skozi bukov gozd, ki rabi še čisto malo časa, da ozeleni v pomladni bujnosti svojih zelenih listov. Še skozi vas Gabrovo in sledil je zadnji del poti. Na poti sem naredila kar 677 metrov višinske razlike in hodila dve uri, kar je lep vzpon za hrib nad mestom.
»Kako lepo je«, so bile moje misli in ko sem dosegla vrh, sem bila že odločena, da Lubnik ponovno obiščem prav kmalu.
