Nekatere koče s svojo lego in umeščenostjo v naravno okolje dajejo občutek, kot da so tam že od vedno. Taka je tudi Cojzova koča na Kokrškem sedlu, prehodom med dolino Kamniške Bistrice in Kokre.
Sedlo obdajata visoka vrhova – Grintovec in Kalška gora, poleg na ta dva je izhodišče za vzpone na Skuto, Štruco, Dolgi Hrbet, Kalški greben, pa tudi za daljše ture proti Kamniškemu sedlu, Logarski dolini, Češki koči in Kranjski koči na Ledinah. Iz Kamniške Bistrice in s kokrške strani od kmetije Suhadolnik vam bo pot do koče vzela tri ure.
Koča je ime dobila po bratih Žigi in Karlu Zoisu, prvo kočo pa je že leta 1897 zgradilo nemško-avstrijsko planinsko društvo. Danes jo upravlja PD Kamnik, ki jo je v zadnjih letih obnavljalo in uredilo tako, da koča zadovoljuje strogim okoljevarstvenim kriterijem. V okviru sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo jo je opremilo s čistilno napravo ter fotovoltaičnim generatorjem in vetrno elektrarno za proizvodnjo elektrike. Okolico koče so drugo junijsko soboto očistili prostovoljci PD Kamnik in mladi alpinisti AO Kamnik.
»Obnovljena Cojzova koča ima 100 ležišč. V koči nudimo golaž, vampe, bograč, bujto repo, segedin golaž, makarone z bolonjsko omako, joto, ričet in ajdove žgance. Med posebnostmi naše kuhinje so kokrški lonec, kamniški goveji lonec, ajdova juha in jabolčni zavitek. Zadovoljni bodo tudi tisti, ki ne jedo mesa. Gostom so na razpolago številne knjige iz gostujoče knjižnice Franceta Balantiča Kamnika,« pove Tomaž Bolcar, oskrbnik Cojzove koče.
NAMIG: Tu je bogastvo rastlinskega sveta, katerega krona sta rastišče Kranjske lilije in Zoisove zvončnice.
