Julija 2008 so se novomeški jamarji prvič spustili v Čaganko, septembra istega leta pa je bila po nekaj akcijah že dosežena globina 250 m. S tem je Čaganka postala šele tretja jama na JV Slovenije, globlja od 200 m, Jamarski klub Novo mesto pa je zanjo kot najboljši jamarski raziskovalni dosežek v letu 2008 prejel nagrado Viljema Puticka.
V petek bodo jamo člani kluba na muzejskem večeru Čaganka: 1000 metrov pod zemljo v sklopu razstave Jamski svet pod gorami v Slovenskem planinskem muzeju.
“Do leta 2011 smo v Čaganko občasno hodili le v Klepčevo nadaljevanje, kajti tam se nam je zdelo še najbolj obetavno glede morebitnega nadaljevanja, marca 2011 pa smo začeli plezati Irenin kamin v Južnem rovu (poimenovan tako decembra 2012, ko se je v njem zaplezala Irena). Zanj smo se odločili, ker smo potrebovali izkušnje in prakso spoprijeti se s kaminom Game Over, saj je bilo brezno, ki se je dvigalo nad takratni najnižjim delom Čaganke Game Over, nadvse impresivno in nas je zelo žulilo, kam pravzaprav vodi. A je bilo za popolne začetnike v kaminskem plezanju enostavno preveliko, zato smo »potrenirali« v mnogo manjšem Ireninem kaminu, ki se je zaključil s preplezano višino nekaj pod 50 metri,” razlagajo v klubu na svoji spletni strani.
Foto: Tomaž Grdin
Zanimivo: Čaganka je edina neturistična jama brez razsvetljave, ki ima fotoscan. “Ta projekt je trajal več kot eno leto – kup akcij v jami in izven jame, da smo to računalniško skupaj sestavili,” nam pove Tomaž Grdin iz kluba.
Šlo je počasi, a vztrajno so napredovali
Januarja 2012 so dosegli globino 300 m, konec avgusta 2013 pa po neštetih akcijah v ozkem, trdovratnem ter dolgem meandru 350 m. Oktobra 2013 so postavili lesen bivak pred Čaganko. “Brez katerega zimsko raziskovanje pravzaprav sploh ne bi bilo več možno, januarja 2014 pa smo presegli globino 400 m in prišli do Kalaharija,” pojasnjujejo jamarji Jamarskega kluba Novo mesto.
Foto: Tomaž Grdin
Pijavka!
V 2016 so podaljšali Južni rov za skoraj za 600 m, septembra so odkrili novo vrsto postranice v Čaganki, novembra pa so končno ujeli pijavko, ki se jim je izmikala skoraj tri leta in je zelo zagotovo tudi povsem nova in še ne registrirana živalska vrsta!
Foto: Teo Delič
Zahtevno plezanje v jamah
“Kaminsko plezanje v jamah, torej plezanje brezna navzgor, je nadvse zahtevno predvsem zaradi nekakovostne in blatne skale. Jamar namreč v skalo zavrta luknjo, vanjo zabije ekspanzijski vijak, privijači ploščico, se nanjo obesi in dobrega pol metra višje zavrta novo luknjo, vanjo zabije ekspanzijski vijak, privijači ploščico, se nanjo obesi in tako naprej. Drugi jamar pa ga, pripetega na dinamično vrv, varuje kakor v alpinizmu. A skala je večinoma blatna, prhka, v kaminu ves čas teče voda in četudi med sušo recimo ne premočno, te ob počasnem napredovanju kmalo premoči do kože. Plezalne akcije so povečini trajale med tremi in petimi urami, toliko ima ponavadi jamar energije, tako v sebi, kakor v baterijskih akumulatorjih za vrtalnik, pa še na delovišče mora priti in ob končani akciji na površje. Kar z napredujočo višino nikakor ni bil več mačji kašelj,” razlagajo o svojih podvigih.
Foto: Tomaž Grdin
Jutri ob 18. uri v Slovenskem planinskem muzeju
Čaganka: Tisoč metrov pod zemljo – muzejski večer v sklopu razstave Jamski svet pod gorami. Jamarski klub Novo mesto nam bo jutri, 17. januarja, ob 18. uri predstavil zgodovino raziskovanj Čaganke in njene popularnosti. Ob tem bomo spoznali razvoj digitalizacije načrtov, 3D načrtov in na koncu fotoskeniranja na primeru Čaganke. To bo preplet zabavnih dogodkov in tehničnih zadev (meritev), ki so se dogajale ob tem postopku … S pomočjo virtualnega posnetka si boste lahko ogledali njenih tisoč metrov. Dogodek je brezplačen.
Po muzejskem dogodku pa Slovenski planinski muzej vabi na dobrodelno predstavo Nore babe ob 19.30 v Aljažev prosvetni dom na Dovje, katere izkupiček bo v okviru akcije VSI SMO DOVJE namenjen oškodovanim v požaru.
Razstava ob 130- letnici slovenskega jamarstva bo na ogled do 31. marca.
Preberite tudi:
Vir: Jamarski klub Novo mesto, SPM
