Breginj je najbolj zahodno ležeče večje naselje ob slovensko – italijanski meji. 6. in 11. maja ter 15. septembra leta 1976 je Breginj streslo več potresnih sunkov in vas močno poškodovalo.
Ohranili so se samo cerkev z župniščem in dve domačiji, sedaj razglašeni za kulturni spomenik.
Po potresu so blizu starega Breginja postavili 79 montažnih hiš in skupen hlev, v starem naselju pa tudi precej novih hiš
Zgodovina
V 15. stoletju je že pod oblastjo Benečanov, leta 1521 pod oblastjo Avstrije, 1805 ponovno pod Italijo, 1813 spet pod Avstrijo, od leta 1915 do konca 2. svetovne vojne pa že tretjič pod Italijo. Nato preide pod Jugoslavijo. A vsako obdobje je zaznamovala revščina.
Stari Beginj je bil strnjeno pozidan v obliki gruče in je veljal za biser beneško-slovenske arhitekture. Imel je ovalen tloris s koncentrično speljanimi uličicami – landronami. Hiše so bile večinoma zidane iz kamenja z lesenimi ganki na lesenih ali kamnitih stebrih. Po potresu je ohranjen samo eden stavbni niz, urejen v muzej.
Beneška podoba
Kamnite hiše so domačini začeli graditi po letu 1666, ko je vas zaradi vnete konoplje prizadel velik požar. Od takrat dalje je vas začela dobivati beneško podobo, ki je dajala mestni videz. Breginjci so se preživljali s hlevsko živinorejo in skromnim poljedelstvom. Jedli so večinoma polento in krompir ter domač sir, ki je bil tudi pomemben prodajni izdelek.
Lepi dnevi vabijo in mogoče je čas, da spoznate tudi skrite kotičke Slovenije – zato, pojdite v Breginj ter spoznajte vas in okolico, ki vas bo navdušila z neokrnjeno naravo, mirom ter pristnostjo ljudi.
