Energija poganja naš svet, prav tako pa je pomembna tudi v svetu turizma. Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru izvaja projekt Geofood, v sklopu katerega želijo prikazati inovativne prakse povezovanja pridobivanja geotermalne energije, pridelave hrane in turizma. V maju so izvedli anketo med prebivalci Slovenije, da bi ugotovili, kakšno je splošno mnenje o geotermalni energiji in energiji nasploh in ali so pokoronski turisti pripravljeni obiskati tudi kakšno do zdaj še neznano turistično ponudbo.
Geotermalna energija je kot turistični element prisotna že dolgo, saj poznamo terme oziroma zdravilišča še iz časa Rimljanov. Tudi danes so zdravilišča eden najbolj prepoznanih turističnih produktov. Ni pa to edini način povezovanja. V zadnjih stotih letih se je razvil industrijski turizem, ki obiskovalcem omogoča ogled delujoče ali nedelujoče infrastrukture industrijskih in drugih delovnih obratov. Pri tem gre tako za ogled zapuščenega rudnika kot za ogled sodobne tovarne avtomobilov ali parlamenta. Prav tako v industrijski turizem sodi ogled rastlinjaka, ki se ogreva z geotermalno energijo. Enako pomemben kot ogled zgradbe je tudi sam delovni proces, tako da obiskovalci spoznajo način vzgajanja rastlin ter način črpanja in uporabe geotermalnih virov. Tukaj dobimo dodano vrednost industrijskega turizma, saj ima sposobnost ne samo zabavati ljudi, ampak tudi informirati in tako morda tudi kaj naučiti.
Geotermalno energijo lahko vključimo v turizem tudi na druge načine
Drug primer industrijskega turizma je ogled elektrarn in njihovega delovanja. V Sloveniji geotermalne elektrarne še nimamo, obstajajo pa v sosednjih državah in drugje po svetu. Številne med njimi vabijo obiskovalce, da si pogledajo proces pridobivanja geotermalne energije; najbolj poznane so na Islandiji, pa tudi v Združenih državah Amerike in na Japonskem.
Lahko se vzpostavi učna pot ali zabavno-izobraževalni center za obiskovalce. Namen obeh ponudb je izobraževanje obiskovalcev – v prvem primeru skozi rekreacijo v naravi, v drugem skozi interaktivne zabavne naloge. Učne poti lahko v naravi pokažejo geološke posebnosti, ki so pomemben del ustvarjanja geotermalne energije. Tako pohodniki vidijo vrtine, črpalke, izvire, sonde, geološko strukturo in podobno.
Izobraževalni centri po drugi strani morda bolj delujejo tam, kjer so možnosti za opazovanje v naravi manjše. S simulacijami in multimedijo lahko obiskovalcem prikažemo vse tiste elemente, ki morda niso dostopni ali pa si jih zaradi varnostnih razlogov ne moremo ogledati.
Iz prezasedenega bazena na ogled vrtine?
Vse te oblike turizma lahko povežemo v skupino energetskega turizma, ki ponuja ne samo spoznavanje geotermalne energije, ampak tudi drugih vrst, kot so sončna, vetrna, jedrska in druge. Prav energetski turizem je zanimal raziskovalce iz Fakultete za turizem UM. Glede na to, da so geotermalni viri bistveni sestavni deli ponudbe zdravilišč, so v raziskavi preverjali, ali so gostje zdravilišč v pokoronskem času pripravljeni na določene ukrepe, ki bi pomagali pri razpršitvi števila obiskovalcev na območju zdravilišča. Tako bi lahko goste preusmerili iz zasedenega bazena na npr. učno pot ali ogled vrtine. Anketirance bi od take ponudbe najbolj zanimal ogled rastlinjaka in vrtine, prav tako pa bi šli na učno pot ali v zabavno-izobraževalni center oziroma na ogled elektrarne. Tu se kaže potencial za zdravilišča, da lahko razširijo svojo ponudbo in poskrbijo za svoje goste ne samo v tem času, ampak tudi v prihodnosti. Sodobni turisti si želijo vedno novih izkušenj in prikaz uporabe geotermalne energije na (tako rečeno) svojem dvorišču je odlična priložnost za novo ponudbo.
Obisk jedrske elektrarne
Sicer bi anketiranci med elektrarnami najraje obiskali prav geotermalno elektrarno. Morda zato, ker je v Sloveniji še ni. Nekoliko preseneča podatek, da je kar 63 % anketirancev že obiskalo elektrarno, med njimi so največkrat obiskali hidroelektrarno, jedrsko in termoelektrarno. Je pa raziskava še posebej izpostavila obisk jedrske elektrarne. Raziskovalci so ugotovili, da ga anketiranci ocenjujejo kot neškodljivega za zdravje, saj ne more povzročiti bolezni ali škode na obleki. Sicer se zavedajo, da obstaja manjša možnost, da so izpostavljeni sevanju, a je ta zelo nizka.
Kot je pokazala raziskava, ima energetski turizem potencial, da se razvije in približa turistom. Hkrati ima potencial, da obiskovalce uči o lastnostih energije, ozavešča o odgovornih praksah in s tem spodbudi trajnostno delovanje. Energija, še posebej trajnostna energija vedno znova preseneča in zagotovo bo pustila sledi tudi v turizmu. In to ne samo kot nova ponudba energetskega oz. industrijskega turizma, ampak tudi kot pomemben element prehoda v zeleno družbo.
NAMIGI ZA energetski izlet
- V Sloveniji imamo primer geotermalnih rastlinjakov v Prekmurju, kjer si lahko ogledamo pridelavo paradižnikov in orhidej, še bolj pa je tovrstna ponudba razvita na Nizozemskem inna Islandiji.
- Lep primer geotermalne učne poti je v Cerknem, v svetovnem merilu pa so ene bolj poznanih geotermalnih učnih poti na Novi Zelandiji. 7
- Interaktivni multimedijski center Svet energije v Krškem predstavlja pomen energije, tehnologijo, rabo v vsakdanjem življenju in obnovljive vire energije.
- Tudi v Sloveniji je možen obisk elektrarn, na primer Nuklearne elektrarne Krško, Savskih elektrarn Ljubljana ali Muzeja hidroelektrarne Fala
Prispevek je pripravljen v okviru diseminacije rezultatov projekta Geofood. Projekt Geofood je financiran skozi ERANET Cofund GEOTHERMICA (št. 731117) s strani Evropske komisije, Islandskega raziskovalnega sveta (The Research Council in Iceland, Rannis), Nizozemske podjetniške agencije (Netherlands Enterprise Agency (RVO) in Ministrstva za infrastrukturo in Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije. Konzorcijski partnerji projekta so Wageningen University & Research, LandIng Aquaculture, Ammerlaan (Nizozemska), University of Iceland, Samraekt (Islandija), Univerza v Mariboru in Občina Brežice (Slovenija).