Zdravi in zadovoljni delavci, ki delajo v varnem delovnem okolju, so produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo ter ostajajo zvesti organizaciji oziroma delodajalcu.
Pravne temelje glede varnosti na delovnem mestu določa zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki pravi, da mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu ter zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja izvajanja. »Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je smotrna, saj so zdravi in zadovoljni delavci, ki delajo v varnem in spodbudnem delovnem okolju, produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo in redkeje odhajajo v bolniški staž ter ostajajo zvesti organizaciji oziroma delodajalcu. Delodajalec, ki zagotavlja dobro in stimulativno delovno okolje, lažje zaposli kakovostnejši kader in pridobi pri javnem ugledu,« poudarjajo na Ministrstvu za zdravje.
V pisarnah največja težava drža, oči in stres
Pravilna in primerna oprema je za vsako delovno mesto osnova. Medtem ko morajo v proizvodnji delodajalci poskrbeti za zaščito delavca pred hrupom, škodljivimi snovmi, vlago, tekočinami, neugodno temperaturo in podobnim, so tudi pisarniški delavci izpostavljeni številnim zdravstvenim tveganjem. Težave jim lahko povzroča sedeče delo, daljša statična drža in delo v prisilnem položaju, visoke ravni zbranosti in preobremenitev s podatki, zahtevno delo, časovni pritiski, pa tudi delo pri neprimernih temperaturah ali na prepihu, neustrezna razsvetljava, hrup, omejen dostop in ovire. »Glavne zdravstvene težave, ki so posledica pisarniškega dela, so kostno-mišična obolenja, stres in utrujenost oči,« navaja informativni bilten o ergonomski pisarni Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu.
Kako pravilno urediti delovno postajo
Pravilna ureditev delovne postaje omogoča delavcem, da ohranijo nevtralen položaj telesa, skupaj z nadzorovanjem okoljskih razmer pa preprečuje utrujenost, napenjanje oči, glavobol in stres. Smernice, ki jih navaja evropska agencija za urejanje delovne postaje, vključujejo postavitev računalniškega zaslona, pri kateri moramo upoštevati višino, razdaljo, svetlobo, tipkovnice in miške. Stol mora biti nastavljiv in stabilen, paziti pa moramo tudi na pogosto uporabljane predmete (denimo telefon) ter tako imenovane okoljske razmere (hrup, temperatura, vlaga, prezračevanje, osvetljenost). Poudarjajo, da se danes prenosni računalniki uporabljajo ves dan, zato zanje potrebujemo posebna navodila. Njihova zasnova namreč ni v skladu s temeljno ergonomsko zahtevo za računalnike – zaslon in tipkovnica naj bosta ločena.
Pisarna doma: delajo kar na sedežni garnituri
Zaradi pandemije, ki jo je povzročil virus SARS-CoV-2, so po vsem svetu pisarniški delavci začeli delati doma – po raziskavi britanskega Inštituta za upravljanje delovnih mest in objektov pa je le eden od štirih anketiranih delavcev izrazil, da ima doma primeren prostor. Priznali so, da so njihove pisarne pogosto kar mizice, sedežne garniture ali postelje, poleg tega so poročali o številnih motnjah.
Kako lahko z minimalnimi posegi uredimo dom, da bo delo od doma udobno, produktivno in brez bolečin, pišejo v podjetju Zdrava pisarna: »Izhodišče je, da za delo od doma nimate dodatnega prostora oziroma kotička. Vsi ergonomski elementi so torej prenosni in zato ne izvajamo trajnih in dragih posegov v prostoru.« Za namestitev prenosnika priporočajo trinožno stojalo, ki omogoča ustrezno držo, pa tudi dodatno tipkovnico in miško. Svetujejo še ergonomski stol in dodaten zaslon.
Digitalni stres pri delu na daljavo
Eden od pojavov, ki je bil med pandemijo zelo prisoten, je digitalni stres, ki ga povzroča uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) oziroma, kot pojasnjuje program OMRA, za težave s prilagajanjem na njeno uporabo. »Povzročajo ga različni dejavniki, ki jih lahko razdelimo na preobremenjenost (uporaba IKT človeka sili k čezmernemu delu), vdor (IKT lahko pomeni vdor v zasebno življenje), kompleksnost (prezapletena tehnologija vzbuja občutke nesposobnosti), negotovost (stalne spremembe in posodobitve povzročajo občutke negotovosti) in ogroženost (občutek, da je zaradi neobvladovanja IKT ogroženo delovno mesto),« pojasnijo. Visoka raven digitalnega stresa lahko privede do slabega telesnega počutja, nezadovoljstva z delovno organizacijo, anksioznosti in depresivnosti, upada energije in koncentracije, nespečnosti in podobno.
Preprečevanje širjenja novega koronavirusa SARS-CoV-2 v delovnem okolju
Nacionalni inštitut za javno zdravje je pripravil informacije za delovne organizacije v zvezi z virusom SARS-CoV-2, navodila za preprečevanje širjenja in za varno izvajanje posameznih dejavnosti. Za vse pa velja, da naj delodajalci pozovejo delavce, ki so bolni, da ostanejo doma. Svetuje se opravljanje dela na domu v čim večjem obsegu, odsvetujejo pa nenujna potovanja. Za preprečevanje okužb dihal je učinkovito dosledno izvajanje vsakodnevnih higienskih ukrepov. Več informacij o novem koronavirusu in preprečevanju širjenja okužb najdete na spletni strani NIJZ.
