Z vidika medicine dela je vsako delo na neki način škodljivo za zdravje, skupaj z delodajalci pa se moramo truditi, še posebej ob uvajanju novih tehnologij, da te škodljivosti prepoznamo in jih poskušamo zmanjšati ali odpraviti, pravi Stanislav Pušnik iz Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem.
Pri preventivnih pregledih praviloma ločimo dve vrsti pregledov. Prvi potekajo v okviru medicine dela in so vezani na delo, ki ga delavec opravlja. Pri tem gre za predhodne in obdobne zdravstvene preglede. Pri predhodnih pregledih se delavec pregleda, preden nastopi delo. Presodi se, ali je njegovo zdravje dovolj dobro, da mu obremenitve na delovnem mestu, ki ga bo zasedal, ne bodo toliko škodile, da bi mu povzročile bolezen ali invalidnost. V okviru obdobnih pregledov pa se delavec spremlja skozi celo delovno dobo. Preverja se, ali so mu delovne obremenitve povzročile kakršnokoli bolezen, ki bi jo lahko povezali z njimi. Pri tem pa se vseskozi poskušajo odpraviti delavčeve obremenitve in obremenjenosti, da se prepreči nastanek bolezni.
V drugo skupino pa sodijo preventivni zdravstveni pregledi za določene skupine ljudi, navadno po določeni starosti: Dora (državni presejalni program za raka dojk), Zora (program za odkrivanje raka materničnega vratu), Svit (državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki) in Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni (NPPPSŽB).
Pravočasno odkriti in preprečevati širitev bolezni
Mag. Stanislav Pušnik, specialist medicine dela in direktor Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem, pravi, da so preventivni zdravstveni pregledi pomembni, da bi pravočasno odkrili okvare zdravja, ki jih lahko pripišemo delu in delovnim razmeram, ki jim je izpostavljen posameznik. Opravljamo jih v praviloma od 12- do 60-mesečnih obdobjih, izjemoma tudi v krajših, če za to obstajajo zdravstveni ali drugi specifični razlogi (denimo ugotovljena povišana vrednost pri biološkem monitoringu zaradi izpostavljenosti določeni snovi). Nekateri preventivni pregledi, na primer poklicnih šoferjev, so po 45. letu pogostejši – na 36 mesecev, prej na 60 mesecev.
In kako je s samozaposlenimi in ljudmi v svobodnih poklicih? »Ti se za za preventivne zdravstvene preglede v glavnem odločajo zaradi zagotovitve zakonskih obveznosti. Tudi zanje so ti pregledi obvezni,« razlaga Pušnik.
Preventivne zdravstvene preglede morajo imeti tudi kmetje. »Predvsem formalno to velja za tiste kmete, ki konkurirajo za sofinanciranje posameznih dejavnosti in je to pogoj oziroma zaveza. Tudi za vzpostavitev dejavnosti je obvezen predhodni preventivni zdravstveni pregled. Dejstvo pa je, da je delo na kmetiji zelo raznovrstno in z vidika tveganj zaradi številnih obremenitev (stroji, vozila, izpostavljenost mehanskim, biološkim, fizičnim in kemičnim obremenitvam) močno tvegano in je sistem varnosti in zdravja pri delu zanje zelo pomemben,« razlaga Pušnik.
Prihajajo nove poklicne bolezni
Katere so danes najpogostejše poklicne bolezni? Stanislav Pušnik pravi, da v Sloveniji sistem poklicnih bolezni ne deluje dobro. »Za zdaj je letno priznanih par deset poklicnih bolezni, med njimi so najbolj pogoste bolezni mišično-skeletnega sistema, dihal, kože, naglušnost in zaradi posebnega zakona bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Preprečujemo in obvladamo jih lahko z zmanjšanjem tveganj, ki so jim delavci izpostavljeni, z doslednim spoštovanjem pravil na področju varnosti in zdravja pri delu, z ukrepi preprečevanja nesreč pri delu, z uvajanjem zdravju manj škodljivih tehnologij, z upoštevanjem vseh zakonitosti pri uvajanju novih tehnologij in podobnim,« razlaga sogovornik.
Negativni učinki se pokažejo po daljšem času
In poklicne bolezni prihodnosti? »O tem ta trenutek še ne vemo vsega, saj se negativni učinki obremenitev in obremenjenosti pri delu pokažejo šele po daljšem časovnem obdobju – to je sicer tudi eden od pogojev za priznanje poklicne bolezni. Gotovo digitalna tehnologija, genska tehnologija in drugačne oblike dela prinašajo poleg napredka tudi negativne posledice za človeka. Morda bi delček tega ponazoril s primerom varnostnika v podjetju, ki je bil nekoč ‘obhodni’, ob zunanjih mejah podjetja (s psom je moral večkrat na izmeno na obhod), nato pa so okoli podjetja namestili svetilke, kamere in je sedaj delo varnostnika spremljanje dogajanja okoli podjetja na številnih monitorjih, kar prinaša dilemo – ali je za zaposlenega bolje, da gre nekajkrat na sprehod s psom, ali da celo izmeno bulji v številne zaslone. Z vidika medicine dela lahko ugotovimo, da je vsako delo na neki način škodljivo za zdravje, skupaj z delodajalci pa se moramo truditi, še posebej ob uvajanju novih tehnologij, da te škodljivosti prepoznamo in jih poskušamo zmanjšati ali odpraviti,« poudarja Stanislav Pušnik.
»Osnova vseh preventivnih paketov so kardiološke preiskave za zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni,« pravi Ljiljana Ljepović, vodja preventivnih programov v Diagnostičnem centru Bled.
Preventivne preglede ponujajo tudi diagnostični centri
Obsežnejše preventivne programe, ki obsegajo več preiskav, ponujajo tudi posamezni diagnostični centri. »V Diagnostičnem centru Bled jih izvajamo že 25 let in vsako leto je povpraševanje večje. Hkrati tudi sami širimo nabor možnih preiskav, ki jih lahko opravimo preventivno,« pove specialistka internistka gastroenterologinja Ljiljana Ljepović, vodja preventivnih programov v Diagnostičnem centru Bled. Pravi, da se stranke najpogosteje odločijo za dvodnevni celostni pregled, ki vsebuje 20 oziroma pri ženskah 21 različnih specialističnih preiskav, posamezniki pa pogosto še kakšno preiskavo dodajo.
Pogostost pregledov odvisna od starosti in potreb
Pravila, kako pogosto je smiselno ponavljati preventivne preglede, ni. Odvisno je od tega, kako obsežen preventivni pregled nekdo opravi, koliko je star in kakšni so bili prejšnji izvidi. »Osnova vseh preventivnih paketov so kardiološke preiskave za zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, saj so te bolezni danes glavni vzrok obolevnosti in prezgodnjih smrti v razvitih deželah,« pove sogovornica. Vsaki dve leti priporoča izvedbo Temeljnega preventivnega paketa, kjer je poudarek na srčno-žilnem sistemu, vsebuje pa tudi laboratorijske preiskave, ultrazvok trebuha in pri moških urologa. Ponovitve Celostnega preventivnega paketa, ki poleg naštetih preiskav vsebuje tudi preiskave za prebavila, skelet, ožilje nog in kožo, pa priporoča na pet let.
Pogostost pregledov je odvisna tudi od starosti. Mlajšim, od 35 do 45 let, priporoča vse preiskave za srce, laboratorijske in ultrazvočne preiskave, moškim tudi urologa. Starejšim priporoča še preiskave za prebavila, skelet in ožilje nog. Glede na spol je navadno razlika ta, da imajo moški v preventivnih programih pregled pri urologu, ženske pa pri ginekologu in ultrazvok dojk.
In menedžerski pregledi? Sogovornica pravi, da so tako imenovani menedžerski pregledi »ljudski« izraz za preventivne preglede. Uveljavil se je v času, ko so se za tovrstne preglede večinoma odločala podjetja, ki so nanje napotila svoje vodstvene delavce. »Danes ni več tako. Opažamo, da je približno polovica preiskovancev takih, ki se za preventivne preglede odločijo kot posamezniki,« pravi Ljepovićeva. Doda, da so cene preventivnih pregledov odvisne od nabora preiskav. V njihovem centru se gibljejo od 690 do 2.015 evrov.
