Težave s prekomerno aktivnim sečnim mehurjem (PASM) ima 17 odstotkov žensk in 16 odstotkov moških, je pa pri ženskah PASM kar štirikrat pogosteje povezan z uhajanjem vode kot pri moških. Pogostost simptomov se stopnjuje s starostjo.
Prekomerno aktiven sečni mehur (PASM) je po definiciji Mednarodnega združenja za inkontinenco opisan kot simptom, pri katerem so prisotni pogosti nezadržni pozivi na mokrenje, ki so lahko povezani tudi z uhajanjem vode. Specialist urolog Marko Lovšin dodaja, da je pogosto pridruženo tudi večkratno nočno vstajanje zaradi siljenja na vodo, ob tem pa še, da »običajno ne najdemo lokalnih patoloških ali metabolnih sprememb, ki bi lahko povzročile to stanje«.
Prekomerno aktiven sečni mehur lahko prizadene tako moške kot ženske. Kot poudari Lovšin, med spoloma v resnici ni pomembnih razlik, saj ima te težave 17 odstotkov žensk in 16 odstotkov moških, je pa pri ženskah PASM kar štirikrat pogosteje povezan z uhajanjem vode kot pri moških. Kar je še pomembno: pogostost teh simptomov se stopnjuje s starostjo. »Ni jasno, ali so starostne spremembe na organih, kot so povešenje mehurja pri ženskah in benigna hiperplazija prostate pri moških, vzrok za pogostejše uhajanje vode,« priznava Lovšin.
Težave z inkontinenco so povezane s povečano prostato
Uhajanja vode pri PASM ne smemo mešati z uhajanjem vode pri stresni inkontinenci, kjer je vzrok oslabitev podpornih mišic, ki obdajajo sečnico. »Ta oslabitev je pri ženskah najpogosteje starostna, pri moških pa je običajno posledica poškodbe po operaciji prostate ali pa pri močno povečanih prostatah, ki že skoraj zapirajo pretok vode skozi sečnico,« pojasni strokovnjak. Zato je med bolniki s povečano prostato zelo pomembno odkriti tiste, ki imajo pridruženo še PASM, saj je takih po Lovšinovih besedah kar 40 odstotkov. Inkontinenca se po trditvah strokovnjakov urologov lahko pojavi tudi zaradi nevroloških motenj, na primer možganske kapi ali demence.
Manj pogosto pravo diagnozo postavijo moškim
Pri ženskah je stresna inkontinenca pogost pojav. Je posledica oslabljenih ali poškodovanih mišic, ki preprečujejo uhajanje urina. Poškodbe lahko nastanejo med porodom, zaradi povečanega pritiska na trebuh … Težava pa je, da zdravniki premalokrat pomislijo na PASM pri moških. »Študije so dokazale, da to diagnozo zdravniki ženskam postavijo na 76, moškim pa le na 14 od 100 primerov,« pravi urolog.
Urologi sicer še vedno opažajo, da se moški prepozno odločijo za prvi pregled v ambulanti in da k njim pridejo tudi z že okvarjenimi spodnjimi sečili in ledvicami. Opozarjajo, da je nujno redno spremljanje stanja sečil, pomembni pa so tudi redni pregledi pri urologu.
