Prehranska dopolnila so lahko koristna ob občasnem pomanjkanju posameznih hranil, recimo pozimi ali v nosečnosti, a ne morejo nadomestiti uravnotežene prehrane.
Prehranska dopolnila so lahko koristna, kadar gre za občasno pomanjkanje posameznih hranil (denimo pozimi), vendar ne morejo nadomestiti uravnotežene prehrane z dovolj sadja in zelenjave, kjer so hranila v najbolj primernem razmerju, pojasni dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Svetuje, naj bo, če se posamezniki odločajo za uživanje, to krajši čas, po potrebi. »Pri uživanju prehranskih dopolnil je treba kar nekaj pozornosti nameniti nakupu, saj je nabor izdelkov zelo raznolik, tako po kakovosti kot po ceni,« opozarja Blaznikova.
Poudari, da mora biti odločitev za uporabo prehranskih dopolnil dobro pretehtana. »Raziščite ponudbo in zahtevajte kakovost, na izdelku preverite označbo in bodite pozorni na označenega prodajalca oziroma distributerja. Pri nakupu po spletu je previdnost še posebej pomembna: preverite, ali je spletno mesto sledljivo, ima fizični ali elektronski naslov, morda delujočo telefonsko številko. Tako veste, kdo je odgovoren za prodajo prehranskega dopolnila in ga v primeru nezadovoljstva z izdelkom lahko dosežete,« svetuje sogovornica. Doda, da nam lahko pomaga tudi sistem nutrivigilance, ki ga je vzpostavil NIJZ – gre za spremljanje neželenih ali škodljivih učinkov, povezanih predvsem z uživanjem prehranskih dopolnil, pa tudi obogatenih živil, živil za športnike in novih živil. »Nutrivigilanca je namenjena potrošnikom, nosilcem živilske dejavnosti in pristojnim institucijam v državi in v EU. Vsako prijavo neželenega dogodka, ki se izvede s pomočjo spletnega poročila, obravnava delovna skupina na NIJZ, po potrebi se vključijo tudi drugi strokovnjaki ali institucije,« pove.
Popularna postala v osemdesetih letih
V osemdesetih letih so mnogi prehranski strokovnjaki in tudi nekateri zdravniki začeli priporočati (in jemati) prehranska dopolnila z vitamini in minerali, vendar pa dokazov glede zdravstvenih koristi uživanja večine prehranskih dopolnil še do danes ni prav dosti, pravi dr. Urška Blaznik. »Opazni izjemi sta vitamin D za zdravje kosti in folna kislina med nosečnostjo,« poudari in doda, da navkljub precej razširjenemu prepričanju, da jemanje multivitaminskih prehranskih dopolnil pomaga pri preprečevanju kroničnih bolezni, kot so rak in bolezni srca, večje kohortne raziskave kažejo, da ni dovolj dokazov v podporo takim trditvam.
Folna kislina zmanjša nevrološke okvare novorojenčkov
Kot poudari Blaznikova, pa so med nosečnostjo prehranska dopolnila za ženske precej smiselna. Prehrana ima namreč med nosečnostjo in dojenjem pomembne dolgoročne učinke na zdravje otroka. »Med nosečnostjo so pomembno povečane potrebe po folatu zaradi izgradnje nevralne cevi (hrbtenjače) pri plodu in med dojenjem zaradi prenosa folata v materino mleko. Dokazano je bilo, da dodajanje folne kisline pred zanositvijo in med nosečnostjo pomembno zmanjša nevrološke okvare novorojenih otrok, predvsem napake zaradi nepravilnega zapiranja nevralne cevi,« razloži strokovnjakinja. Zato se priporoča dodajanje 400 mikrogramov (μg) folne kisline na dan v obliki prehranskih dopolnil, štiri mesece pred načrtovano nosečnostjo in med prvim tromesečjem nosečnosti.
Nosečnicam lahko primanjkuje vitamina D, kalcija in železa
Med nosečnostjo in dojenjem so povečane tudi potrebe po vitaminu D. »Raziskave kažejo, da velik delež slovenskih nosečnic glede na potrebe zaužije premajhne količine vitamina D, zato ginekologi v določenih obdobjih leta (jesensko-zimski čas) lahko svetujejo uživanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil,« pravi Blaznikova. Doda, da lahko v prehrani nosečnic in doječih mater pogosto primanjkuje tudi kalcija in železa. Vnos kalcija je lahko problematičen predvsem pri ženskah, ki ne uživajo mleka in mlečnih izdelkov. Raven zalog železa v telesu pa je odvisna od več dejavnikov in se med nosečnostjo tudi rutinsko spremlja. »Pred uživanjem prehranskih dopolnil s kalcijem in železom svetujemo posvet z izbranim ginekologom,« doda Blaznikova.
Omega-3 maščobne kisline so pomembne za razvoj možganov in oči otroka
Za razvoj dojenčkovih možganov in oči pred rojstvom in po njem, kot tudi za zdravje matere, so zelo pomembne dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, znane tudi kot omega-3 maščobne kisline (dokozaheksaenojska (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK)). Kot pravi Blaznikova, naj bi ženske v rodnem obdobju, noseče in doječe matere zaužile vsaj 200 miligramov DHK na dan. Največ jih lahko najdemo v mastnih morskih ribah, kot so sardine, slanik, skuša in losos. Za nosečnice in doječe matere je zato pomembno, da uživajo morske ribe vsaj dvakrat na teden, od tega naj bi vsaj enkrat tedensko uživale mastne ribe. Dobri viri dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kisline so tudi z omega-3 obogatena jajca, mleko in nekatera druga živila, obogatena z DHK. »Če se s prehrano ne da zagotoviti zadostnega vnosa teh hranil, je po posvetu z ginekologom smiselno dodajanje v obliki prehranskih dopolnil,« priporoča Blaznikova.
COVID-19: Čudežnega prehranskega dopolnila ni
V času pandemije se marsikdo sprašuje, ali morda kakšno prehransko dopolnilo še posebej pripomore k uspešnemu boju proti okužbi. A dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pravi, da žal ni dokazov o tem, da bi bila določena hranila v obliki prehranskih dopolnil preizkušeno pomembna ali učinkovita pri obrambi pred okužbo z novim koronavirusom in razvojem bolezni COVID-19.