Montažne hiše so v primerjavi s klasičnimi dražje, a so tudi hitreje zgrajene in jih je v primeru poškodb lažje sanirati. Zmotno pa je mišljenje, da montažnih hiš ni treba vzdrževati – če želimo, da imajo dolgo življenjsko dobo, jih je treba večkrat letno pregledati in opraviti vsa potrebna vzdrževalna dela; podobno kot pri klasični hiši.
Montažne hiše niso nujno dražje, če v finančni okvir zajamemo vse dejavnike …
»Skrbno načrtovana in izvedena klasična ali montažna gradnja sta medsebojno primerljivi in lahko uporabniku ponujata povsem primerljivo kakovost bivanja,« pravi dr. Bojan Čas, sodelavec Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (FGG) na Univerzi v Ljubljani. Montažne gradnje postajajo finančno konkurenčnejše in dostopnejše, poleg tega lahko montažna gradnja predstavlja velik prihranek časa, posledično tudi denarja. »Ni torej rečeno, da po ponudbeni vrednosti dražja montažna gradnja dejansko pomeni dražjo gradnjo tudi ob zaključku naložbe,« opozarja Čas – sploh če v finančni okvir naložbe zajamemo vse dejavnike, ki nanjo vplivajo, na primer najemnino za čas, ko hišo gradimo. Na podlagi tega se lahko šele odločimo, katera vrsta gradnje se za posameznika bolj obnese.
… A finančni okvir mora biti izdelan že pred začetkom gradnje
A ker so montažne hiše zgrajene zelo hitro, to pomeni, da moramo imeti finančni okvir izdelan že pred samim začetkom gradnje. »Za nekoga je to lahko slabost, vendar prinaša tudi številne prednosti: vsi stroški gradnje so znani vnaprej in poznejših presenečenj ni,« pravijo v podjetju Rihter. Poleg energetske učinkovitosti kot prednost izpostavijo še uporabo naravnih, okolju in zdravju prijaznih materialov in v nadzorovanem okolju vnaprej sestavljenih ključnih elementov hiše. »Bistvene prednosti montažne gradnje pred klasično zidano hišo se kažejo tudi v projektnem pristopu, vnaprej znanih rešitvah ter tehnologijah gradnje in glavnih konstrukcijskih materialih, ki se uporabljajo pri gradnji. Ker so objekti postavljeni iz okolju prijaznih materialov, je po njihovi odslužitvi razgradnja montažnega objekta preprosta. Za povrh je velik del uporabljenih materialov primeren za reciklažo,« dodajajo v podjetju Rihter.
Panelna ali skeletna gradnja?
Pri izbiri gradnje montažne hiše se pojavi tudi dilema, ali naj bo ta skeletna ali panelna. Bistvena razlika med obema gradnjama je način priprave, izdelave in izvedbe na gradbišču, saj pri skeletni gradnji vnaprej pripravijo le elemente skeleta, pri panelni gradnji pa večji del izdelave hiše poteka v proizvodnih prostorih, kjer so vse razmere nadzorovane in ni nikakršnih vplivov zunanjega okolja. »Kaj je prednost in kaj slabost pri posamezni vrsti montažne gradnje, je v veliki meri odvisno od vrste objekta, njegovega namena, izbire izvajalca in v končni fazi tudi uporabnika samega. Za nekatere vrste objektov je primernejša skeletna gradnja, pri drugih se za primernejšo izkaže panelna,« pravi dr. Čas s FGG. Enako je pri namembnosti, ki prav tako lahko pogojuje, za kakšno vrsto montažne gradnje bi se bilo pametnejše odločiti. Tako ena kot druga pa ob primerni zasnovi in izvedbi po mnenju strokovnjaka zagotavljata ustrezno varnost in visoko kakovost bivanja.
Lesena montažna hiša je uporabna takoj po finalizaciji
Proizvajalci montažnih hiš pa izpostavljajo še nekatere prednosti. »Lesena montažna gradnja je rešitev, ki je trajna, gospodarna, mednarodno priznana, tehnološko preskušena in strogo nadzorovana in cenovno ugodna,« pravijo v Marlesu. Poudarijo, da zagotavlja odlično toplotno izolacijo, gradnja je hitra ter požarno, poplavno in potresno varna, objekt pa lahko uporabljamo takoj po finalizaciji, saj ni potrebno dolgotrajno sušenje gradbenih materialov. »Poleg tega je takšna gradnja dolgoročno tudi zelo gospodarna, saj na dolgi rok prinaša znatne prihranke na področju stroškov energije, vzdrževanja ipd.,« dodajajo.
Na trgu lahko najdete številne ponudnike tako klasičnih kot montažnih hiš
Slovenski trg je, kar se tiče montažne gradnje, precej razvit. »Delež te je sicer še vedno nižji kot v drugih najrazvitejših državah Severne, Srednje in Zahodne Evrope, kakovost montažnih objektov pa je na povsem primerljivem nivoju,« opažajo proizvajalci. Na trgu lahko najdete številne ponudnike tako klasičnih kot montažnih hiš, zato je pomembno, da pred nakupom tudi sami pridobite čim več informacij s tega področja.
Trendi: energetska učinkovitost, trajnostni materiali
Področje montažne gradnje po mnenju dr. Časa zelo hitro napreduje in uvaja novosti praktično iz dneva v dan. Marles je denimo že pred leti poseben poudarek namenil konceptu ‘Zero Energy Home’, s katerim se je odzval na trende, ki gredo v smeri popolne energetske samozadostnosti večine objektov. »Z zagotovitvijo energetske učinkovitosti stavb pa smo se zdaj lotili razvoja novega koncepta, katerega cilj je zagotavljanje najvišje stopnje bivanjske ugodnosti v okolju z naravnimi trajnostnimi materiali,« pravijo v Marlesu.
Tudi v podjetju Rihter pravijo, da je energetska učinkovitost njihovih konstrukcijskih sistemov zagotovo dosegla najvišjo stopnjo, ki bi jo dodatno težko izboljšali, gre pa izboljšanje v prihodnosti v smeri hišnih tehnik ter uporabe obnovljivih virov energije in podobno. Poleg visokoizolativnega zunanjega ovoja v svojem konceptu ‘Zero energy’ zagotavljajo izrabo sončne energije, s pomočjo katere hiša postane nič-energijska, samozadostna ali celo plus-energijska, ko lahko odvečni del energije porabimo npr. za a e-mobilnost, ogrevanje bazenov itd.
Devet glavnih prednosti montažnih hiš
V podjetju Lumar kot glavne prednosti montažnih hiš izpostavljajo:
- Leseno konstrukcijo, ki nudi veliko toplotno udobje ob majhni porabi energije in kljubuje vetrovom, snežnim obtežitvam in močnim potresnim sunkom, hkrati pa je zaradi majhne lastne teže uporabna za gradnjo na področjih, kjer je zmanjšana nosilnost tal.
- Manjšo debelino sten in lažjo konstrukcijo, ki zagotavljata počasnejše pregrevanje v poletnih dneh in hitrejše ogrevanje pozimi.
- Celovito rešitev toplotne izolacije.
- Hiter postopek gradnje.
- Vnaprej znane stroške.
- Hitro sanacijo, saj lahko večino elementov montažne hiše preprosto odstranimo, zato je v primeru poplav sušenje konstrukcije hitrejše in kakovostnejše.
- Visoko potresno in požarno varnost, saj les kot prevladujoč gradbeni material dobro prenaša tlačno in vlečno obremenitev, hkrati pa v primeru požara prevzame večje obremenitve kot beton ali jeklo.
- Zdravo bivalno klimo zaradi zračnosti lesa.
- Prijaznost do okolja.
Razvoj gre tudi v smeri pametnih domov
V Lumarju pa svojo pozornost intenzivno usmerjajo v razvoj in implementacijo rešitev za življenje brez emisij – od zvoka, zraka, temperature, dnevne svetlobe, stroškov delovanja objekta v celotnem življenjskem ciklu, izrabe obnovljivih virov energije … »Bivanjsko ugodje in izjemna energetska učinkovitost se nadgrajujeta z uporabo pametnih inštalacij, ki omogočajo varovanje in nadziranje delovanja hiše in hišnih porabnikov, kadar smo v objektu ali kadar nas ni. Na tak način pripomoremo k manjši porabi električne energije zaradi nadzorovanja vseh porabnikov,« razložijo.
Trend bivanja pa gre po njihovem opažanju v smeri prilagajanja bivalnih pogojev življenjskim navadam celotne družine: »Če je družina veliko zdoma, je ključno, da jih dom pričaka v želenem stanju in ne v poplavi zaradi napake na vodovodni napeljavi. Obenem je več kot dobrodošlo, da morebitnim vlomilcem daje videz, da je vendarle nekdo doma in je tako manj zanimiva tarča vloma.« Vse to so, poleg večje udobnosti bivanja in dela, prednosti pametnih domov. Kot še povedo, na ugodje uporabnikov vplivata pa tudi primerna osvetlitev ter kakovosten in svež zrak. Zagotavljajo ga s prezračevalnim sistemom z rekuperacijo zraka, ki danes predstavlja standardno komponento Lumarjevih hiš. S pomočjo filtrov primesi cvetnega prahu in trdih delcev ne najdejo poti do prebivalcev.
Gradnja na ključ: kaj nas po predaji ključa še čaka?
Načeloma naj bi gradnja na ključ pomenila, da je ob primopredaji dokončanih vseh pet gradbenih faz: gradbena faza (pripravljalna dela in izkop gradbene jame hiše, skupaj s temelji), izdelava kletne plošče pri podkleteni hiši, betonska ali lesena konstrukcija in streha hiše, razvod inštalacij in vgradnja stavbnega pohištva ter dokončanje hiše (skupaj s keramiko, parketi in finalnim pleskanjem). Razen pohištva in svetilk naj bi bila hiša na ključ vseljiva takoj. A dr. Čas s FGG opozarja, da je pri gradnji na ključ odvisno, kakšen ključ je naveden v sklenjeni gradbeni pogodbi oziroma v kateri fazi gradnje nam bo izvajalec ključ predal. »Zgradba je lahko po pogodbi ‘ključ v roke’ dokončana le deloma glede na končno želeno stanje, lahko pa v celoti, vključno z zunanjo ureditvijo,« pojasnjuje. Dodaja pa, da je po končani gradnji vsekakor treba izdelati še t. i. projekt izvedenih del in dokumentacijo o zanesljivosti objekta, ki sta predpogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. »Na podlagi tega pa je mogoče končno po danes veljavni zakonodaji pridobiti tudi hišno številko zgradbe,« pravi.
V podjetju Lumar pri pridobivanju gradbenega dovoljenja pomagajo strokovnjaki iz podjetja, tako da po primopredaji hiše sledi le še opremljanje ter ureditev okolice in pridobitev uporabnega dovoljenja. Tudi v Marlesu podobno zagotovijo celotno dokumentacijo, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja, izvedbo del in pridobitve nepovratnih finančnih sredstev. Po zaključku gradnje pa kupcem zagotovijo še pridobitev uporabnega dovoljenja – izpolnijo jim celotno dokumentacijo in priložijo vsa dokazila o zanesljivosti za storitve, ki so bile izvedene s strani njihovega podjetja.
Redno vzdrževanje za daljšo življenjsko dobo
»Kljub temu pa je treba vsako montažno hišo v njenem življenjskem ciklu vzdrževati in s tem ohranjati njeno trajno vrednost,« pravijo v podjetju Rihter. Zato strankam ponujajo tudi servis vzdrževanja hiše po predaji ključa. Kaj to pomeni? »Ob privolitvi stranke v določenih časovnih intervalih pregledamo stavbo, na podlagi tega pa ugotovimo, kaj bi veljalo izboljšati oziroma popraviti, da se izognemo morebitni škodi. Kupcem želimo s tem dati vedeti, da lahko poskrbimo za njihovo stavbo tudi po izgradnji objekta.« Sodobna hiša po njihovih besedah namreč ni več le kup opeke in betona, temveč je postala zahteven in tehnološko dovršen izdelek. »Če želimo obdržati visoko raven vrednosti takšne hiše, tako v ekonomskem kot bivanjskem pogledu, potem jo preprosto moramo servisirati in vzdrževati,« pojasnjujejo.
Pomen vzdrževanja hiše poudarjajo tudi v Lumarju, kjer pravijo, da je vzdrževanje montažnih hiš v nasprotju s splošnim mišljenjem zelo podobno vzdrževanju klasičnih hiš. »Sama lesena konstrukcija ne potrebuje posebnega vzdrževanja, saj je les zaprt in nanj zunanji dejavniki nimajo večjega vpliva. Če želite, da vam hiša dolgo služi, se držite le enega pomembnega pravila: škode ne popravljajte šele, ko je ta že nastala, vendar vedno znova preverjajte stanje hiše in sproti opravite vzdrževalna dela. Z rednim vzdrževanjem, kontrolo in pravočasnimi popravili boste lahko preprečili tudi negativne posledice staranja. Priporočamo pa, da vestno shranjujete vso dokumentacijo, ki je dokaz za kakovostno vzdrževanje objekta in možnost uveljavljanja morebitne garancije,« svetujejo.
»Od vzdrževanja je namreč odvisna tudi življenjska doba montažne hiše, ki je lahko ob rednem in pravilnem vzdrževanju povsem primerljiva s klasično zidano hišo,« pravijo. »Določeni deli montažne hiše imajo lahko zaradi svoje kakovosti tudi daljšo življenjsko dobo,« dodajajo. Redno je treba pregledovati streho, žlebove in stavbno-mizarske izdelke ter vse dele hiše, ki so izpostavljeni zunanjim vremenskim vplivom ali notranji uporabi. »Če boste za hišo lepo skrbeli, jo večkrat letno pregledali in opravljali vzdrževalna dela, je pričakovana življenjska doba vašega domovanja vsaj 100 let ali več,« trdijo.
