Ljudje v svojih domovih preživimo do 70 % svojega življenja, zato je oprema našega notranjega okolja izjemnega pomena. Ozaveščen investitor oziroma graditelj pri širokem izboru talnih (in stenskih) oblog ne bi smel gledati le na ceno in tradicijo, po katerih se večinoma odločamo, temveč vsaj nekoliko pomisliti tudi na njihov potencialni negativni vpliv na zdravje, pa tudi na okoljski vpliv materialov – v smislu proizvodnje in ko postanejo odpadek.
Docent dr. Mitja Košir, predstojnik Katedre za stavbe in konstrukcijske elemente na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG) Univerze v Ljubljani, pove, da je izbira zaključne talne obloge pri notranjih pohodnih površinah v stavbah odločitev, ki se mnogokrat pri investitorjih sprejme v času zaključnih del. Lahko pa je tudi del celovitejšega pristopa k zasnovi arhitekture stavbe oziroma interjerja, pri čemer je to v glavnem odločitev arhitekta.
»Izbor zaključnih obdelav – talnih, stenskih ali stropnih oblog, je odvisen od namembnosti stavbe in prostorov (gre za otroško sobo, kopalnico, kuhinjo, garažo ipd.), vrste aktivnosti in obremenitve, ki tam potekajo. Razmere v prostoru (prisotnost vode, zvočne obremenitve, temperaturne zahteve, higienske zahteve, varnost pri uporabi, svetloba itd.) pogojujejo specifične zahteve za vgrajeni material. Gre za točno določeni postopek inženirskega načrtovanja, pri katerem pravilen izbor vrste materialov in sama izvedba vsekakor igra pomembno vlogo,« pojasni doc. dr. Mateja Dovjak s Katedre za stavbe in konstrukcijske elemente FGG Univerze v Ljubljani.
Kdaj se moramo odločiti?
Z vidika tehničnih zahtev je po besedah Koširja smiselno (vsaj okvirno) o tipu talne obloge začeti razmišljati že v fazi projektiranja, saj je pri sestavi tlakov treba uporabiti primerno podlogo (npr. estrih, suho-montažne estrihe, ladijski pod itd.), pri načrtovanju elementov, kot so stopnice in vrata, pa upoštevati debelino sloja talne obloge: »Ta lahko variira od npr. milimetra pri epoksi in poliuretanskih tlakih do nekaj centimetrov pri teracu in kamnitih oblogah ter masivnih parketih. Tudi odločitev za talno ogrevanje bo vplivala na nabor materialov, ki so združljivi z njegovo uporabo.«
Slovenci tradicionalno izbiramo les in keramiko
»Ker je potencialen izbor materialov in izvedb za talne obloge v stanovanjskih stavbah izjemno velik, je temu primerno tudi število možnosti oblikovanja. Velikokrat pa omejitev predstavljata predvsem cena in tradicija (navada). Še vedno bi lahko trdili, da je v Sloveniji močno zakoreninjena izbira lesenih (npr. parket, ladijski pod) in keramičnih talnih oblog,« Košir opiše naše lokalne navade pri izbiri talnih oblog. Pri tem lesene izbiramo za bivalne prostore, kot so dnevne sobe, spalnice in otroške sobe, keramiko pa tam, kjer se pričakuje prisotnost vode in potreba po temeljitem čiščenju, kot sta kopalnica in kuhinja.
»Naravnanost k takšni izbiri talnih oblog je vsaj delno povezana z našo predstavo o toplini lesa in hladnosti keramike, dodatno pa tudi z načinom uporabe bivalnih prostorov,« še doda, pri čemer misli na uporabo copat. Torej uporabo copat v notranjih prostorih, kar, vsaj za lesene talne obloge, predstavlja manjšo obremenitev in lažje vzdrževanje ter daljšo življenjsko dobo. Iz te ugotovitve bi lahko sklepali, da bi pri odločitvi o izbiri novih talnih oblog tako za novogradnjo kot za prenove poleg estetike, cene in tradicije morali upoštevati še enostavnost vzdrževanja in predvideno življenjsko dobo izdelka.
V zadnjih desetletjih se širi tudi uporaba drugih materialov, kot so dekorativni beton (mikrocement oz. ‘micro topping’), poliuretanski in epoksi samorazlivni tlaki, vrača pa se tudi uporaba teraca.
Primerjamo: parket in laminat
Parket je dejansko naraven les, laminat pa je izdelek, ki sicer lahko vsebuje (poleg drugih materialov, kot so papir in/ali plastika) tudi les, vendar je videz lesa, ki ga vidimo pri laminatnih podih, le imitacija. »Sicer je posploševanje nehvaležna reč, lahko pa bi vseeno trdil, da je največja razlika med parketom in laminatom v ceni in življenjski dobi; obe sta tipično višji pri parketu,« uvodoma predstavi glavno razliko Košir.
Tradicionalen masiven, nekaj centimetrov debel parket omogoča, da ga pobrusimo in mu s tem vdahnemo novo življenje in podaljšamo njegovo uporabo, kar je zaželeno tudi z vidika trajnosti stavb. Tega pri laminatu ni mogoče izvesti, poleg tega je laminatne tlake tudi skoraj nemogoče reciklirati. Laminat pa ima prednost, da omogoča hitrejšo vgradnjo in nižjo ceno.
»Podobno kot za laminat velja tudi za t. i. gotove parkete. Ti so podobno izvedeni iz več slojev, pri čemer je zaključni sloj dejansko izjemno tanek sloj lesa. Omogočajo manjše debeline, polaganje na klik in hitrejšo izvedbo, zelo dobro pa se obnesejo tudi pri uporabi s talnim ogrevanjem. Poleg hitrosti in enostavnosti izvedbe pri uporabi laminatov in gotovih parketov je njihova bistvena prednost majhna debelina v primerjavi s klasičnim parketom. Pri prenovah, kjer ne želimo odstranjevati obstoječih talnih oblog, je to lahko odločilen dejavnik, saj nam minimalno zmanjšajo svetlo etažno višino, hkrati pa je manj možnosti, da bodo nastale težave pri odpiranju vrat in oken,« še doda sogovornik s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
V vlažnih prostorih so največja težava mokra tla, ki drsijo
Vlažni prostori so glede izbire talnih oblog najbolj problematični. Odpornost na vlago in vodo je eden od njih, vendar po besedah sogovornika niti ne tako zelo velik, saj se vodna nepropustnost pri večini izvedb zagotavlja z namenskim slojem hidroizolacije pod talno oblogo. »Tako pri pravilni izvedbi težav z zamakanjem ne bo in to ne glede na izbran finalni tlak. Namenski hidroizolaciji v sklopu sestave tal pa se lahko izognemo z uporabo talnih oblog, ki opravljajo tudi funkcijo vodotesnega sloja. Takšne talne obloge so lahko različni epoksi in poliuretanski tlaki ter dekorativni beton, ki se vlijejo ali premažejo na predhodno pripravljeno podlago. Po strditvi takšen material tvori homogen sloj, ki nima stikov kot npr. keramika ali kamen. Podobne izvedbe so možne tudi z impregniranimi betonskimi tlaki ali različnimi gumijastimi ali vinilnimi oblogami, ki jih lahko spajamo vodonepropustno,« pojasni.
Kot izrazito težavo pa izpostavlja to, da uporabljamo predvsem talne obloge, ki so v kombinaciji z vodo izjemno drseče. To povečuje možnost zdrsa in posledično poškodb. Ravno kopalnica je tisti prostor, v katerem se v domovih zgodi največ nesreč in celo smrti zaradi padcev. Za varnost lahko, kot svetuje, poskrbimo z vgradnjo električnega talnega ogrevanja tik pod talno oblogo, s čimer se voda na površini hitro izsuši, posledično pa se zmanjša možnost za nastanek zdrsov.
Les v kopalnici?
Velika prednost keramičnih talnih oblog je enostavnost vzdrževanja in čiščenja ter dolga življenjska doba. Keramika se zelo dobro obnese pri talnem ogrevanju in pri pasivnem solarnem ogrevanju z direktnim zajemom sončnega sevanja.
Na naše vprašanje, ali lahko tla v kopalnici obložimo tudi z lesom, Košir pritrdi: »Les v kopalnicah je morda nekaj nenavadnega v našem okolju, a kje drugje, npr. v nekaterih azijskih državah, pa je tradicionalna rešitev.« Ob tem poudarja, da je ključnega pomena izbira primerne vrste lesa ter dobra in natančna izvedba, ter tudi to, da bo lesena talna obloga v kopalnici zahtevala veliko več nege in vzdrževanja kot keramika. Prav tako bo čiščenje zahtevnejše, vzdrževanje prvotnega videza lesa pa težavno. Pred izbiro lesa za talno oblogo v kopalnici svetuje predvsem temeljit premislek glede življenjskega stila – torej, ali smo pripravljeni sprejeti vse te potencialne slabosti.
Izbira talne obloge je pomembna tudi za energetsko učinkovitost
Da je izbira talne obloge v prostorih lahko pomembna za toplotni odziv stavbe, verjetno niti ne pomislimo pri odločanju. A po besedah strokovnjaka je pomen izbora talnih oblog oziroma povezanih toplotnih lastnosti materiala talne obloge (toplotna prehodnost, toplotna efuzivnost in absorptivnost za sončno sevanje) ključen pri stavbah, ki želijo izkoristiti sončno sevanje, ki vstopa vanje skozi okna – tako imenovano pasivno solarno ogrevanje.
»Pri pasivnem zajemu sončne energije je pomembno, da se skozi dan akumulira v masi stavbe in potem z določenim časovnim zamikom odda nazaj v prostor. Ker pri večini stavb sončno sevanje, ki vstopa v prostor skozi okna, obsije predvsem tla, igra njihova zasnova pomembno vlogo pri procesu absorpcije, akumulacije in reradiacije toplote. Za čim večjo absorpcijo sončne energije je priporočljivo, da je barva talne obloge tem temnejša, saj tako absorbirajo več sončnega sevanja. Sočasno naj material talne obloge ne bi oviral prenosa toplote v betonski estrih, ki akumulira toploto. Tukaj pa se izkažejo kot slabe predvsem lesene talne obloge, saj so večinoma v svetlih barvah, hkrati pa les z relativno nizko toplotno prevodnostjo močno ovira prenos toplote v maso estriha,« pojasnjuje.
Finalne obdelave sten
Za finalno obdelavo sten izbiramo med različnimi ometi, ki se razlikujejo glede na sestavo (npr. apneni, mavčni …). »Stene lahko obložimo z mavčnimi ploščami, kamnom, keramiko, lesenim opažem, tapetami ali s stenskimi oblogami z akustičnimi absorberji itd. V vlažnih prostorih lahko površine obdelamo s keramičnimi ploščicami, premažemo s pralnimi barvami, z epoksi premazi …,« pove Mateja Dovjak.
Ob tem poudarja, da finalna obdelava pomembno prispeva tudi k prostorski akustiki. Optimalna prostorska akustika namreč poveča udobje, izboljša lahko razumljivost govora v npr. učilnicah in predavalnicah ali izboljša akustiko v npr. koncertnih dvoranah, prispeva pa lahko tudi k možni oceni smeri, iz katere zvok ali hrup prihaja, kar večkrat predstavlja pomemben dejavnik za ugodno akustično klimo v prostoru, npr. za orientacijo-funkcionalno ovirane osebe. Izbor materiala in izvedba vplivata tudi na učinkovitost čiščenja.
»Barva finalnih oblog vpliva na osvetljenost prostora in na zaznavanje glasbe ali hrupa in tako tudi na naše počutje. Izbor barve in kontrastov ima pomembno vlogo tudi pri načrtovanju stavb za starejše in demenci prijaznega okolja,« še doda sogovornica in poudarja, da je treba pri izvedbi paziti tudi na pravilno stikovane talne obloge s stensko, ki naj bo zaokroženo.
Zdravju in okolju prijazni materiali
Vsi materiali, ki jih vgrajujemo v stavbe, morajo izpolnjevati tako osnovne/bistvene zakonske zahteve in specifične zahteve, glede na to, kam se vgrajujejo. »Pri izboru materialov, ki jih vgrajujemo v objekt, je treba vedno upoštevati zdravstveno ustreznost proizvodov (vključujoč zaščitne premaze, barve, lake ipd.) in njihovo odpornost na obrabo oz. njihov čas uporabnosti (življenjsko dobo),« pojasnjuje sogovornica.
Neustrezni materiali predstavljajo namreč potencialno tveganje za zdravje. Dovjakova razloži, da lahko morebitne emisije in vsebovane škodljive snovi poslabšajo kakovost notranjega zraka, drseče površine lahko povzročajo nevarnost pri uporabi in vodijo do padcev in zdrsov, v razpokah se nabirajo umazanija in škodljivi mikroorganizmi, pretemni materiali za finalno obdelavo vplivajo na raven osvetljenosti. Svetuje, naj izbor materialov temelji na upoštevanju več dejavnikov, naj bo skrben in strokovno utemeljen: »Celotno okolje z vgrajenimi materiali mora biti zdravo, udobno in stimulativno. Številne študije so dokazale, da ima takšno okolje pozitiven vpliv na uporabnike, na zdravje, počutje in storilnost. Kakršnega koli varčevanja v smeri znižanja kakovosti notranjega okolja pri gradnji objektov nikoli ne smemo dopustiti!«
